Med pogovorom vedno gleda sogovornika v oči. Njegove misli so artikulirane, odgovori pa jasni in direktni. Enak je na igrišču kot trener. Na vsako igralčevo dilemo skuša podati argument, ki temelji na objektivni analizi. Stoji za svojimi prepričanji, a hkrati ve, da ga pri 35 letih čaka še precej neosvojljivega znanja.
Luka Slabe je v svojem poslu drugačen, saj se številni elementi vodenja ekipe pod njegovim vodstvom razlikujejo od ustaljenih norm. Drugačnost je bila sprejeta, ker je imel rezultatsko nadgradnjo. V finale državnega prvenstva in slovenskega pokala je v zadnjih dveh letih pripeljal Uko Kropo in Calcit iz Kamnika. Zdaj njegov presežek z omejenimi resursi želijo še pri ACH Volleyju.
»Zahtevam red in disciplino. Vsak bi sicer rad delal nekaj po svoje, a v športu tako ne gre. S tem v Sloveniji izgubljam največ živcev. Disciplina je ključna, saj majhne stvari prinašajo veliko, a tudi jemljejo veliko,« pravi Luka Slabe. Čeprav ima letos prvič pod svojim vodstvom igralce, ki živijo in razmišljajo samo o odbojki, ima več težav: »Več se moramo pregovarjati. Sedanji moji igralci so igrali v vrhunskih klubih pod vodstvom priznanih trenerjev, moje razmišljanje pa je drugačno od tega, kar so navajeni.«
V Slabetovi drugačnosti se skriva precej lastnosti ameriškega načina razmišljanja. Zase pravi, da se je z njim zastrupil. »Ljudje so marsikje v tujini bolj optimistični. Pri nas je veliko zahrbtnosti, slabe volje in nevoščljivosti. Tako je seveda tudi drugje, saj se vsi borijo za preživetje in zmago, a znajo probleme reševati bolj gosposko.« Onkraj Atlantskega oceana je preživel študentsko obdobje, v Ameriko pa se še naprej vrača vsako leto. »Spoznal sem ogromno ljudi in nove kulture. V Ameriki sem prevzel optimistično in garaško mentaliteto. V Sloveniji imam s tem težave, zato se včasih najdem, da sem melanholičen in tečen. To je velik problem tega dela Evrope.«
Za študij v Združenih državah Amerike se je odločil, ker v Sloveniji ni mogel združiti vrhunske odbojke z vrhunskim pridobivanjem izobrazbe. »Leta 1997 na kvalifikacijah za evropsko mladinsko prvenstvo v Španiji sem bil proglašen za najboljšega igralca. Turnir si je ogledalo precej skavtov iz ameriških univerz. Tam so stekli prvi pogovori,« pravi Slabe. S področja fizikalne in rehabilitacijske medicine je diplomiral na univerzi Brigham Young v mestu Provo v zvezni državi Utah. »Celotna univerza ima večji posluh za šport kot v Sloveniji. Osebnih izkušenj s slovensko univerzo sicer nimam, a vsi, s katerimi sem se pogovarjal, imajo iste probleme. V Ameriki skrbijo zate. Odbojkarska gostovanja tako niso bila samo pot, druženje in zabava, ampak tudi učenje v hotelu,« je rekel in dodal: »Popuščanja ni, samo pomoč. Vsak profesor ima ogromno pomočnikov, ki se ti posvetijo ena na ena. Univerza ima tudi oddelek, kjer se športniki zadržijo med treningi, da s pomočjo asistentov študirajo in napredujejo.«
Študent lahko trenira, dokler ima povprečno oceno nad 3,0, kar je v slovenskih razmerah nekje med ocenami 7,5 in 8,0. »Kršitve zagotovo so. Nekateri so tekmovali tudi s prenizko povprečno oceno. To se dogaja predvsem v ameriškem nogometu in košarki, a če se to odkrije, sledijo hude sankcije za univerzo.« V odbojkarski ekipi na univerzi Brigham Young je bilo od 20 igralcev približno polovica tujcev, od tega največ Portoričanov in Brazilcev. Na univerzi je bil paradni šport ameriški nogomet, takoj za njim pa odbojka. »Naša dvorana je sprejela 7500 gledalcev in je bila vedno razprodana. Derbije smo igrali še v večji dvorani, ko je navijalo tudi po 21.000 gledalcev. Mesto Provo živi za univerzo.«
Med ljudmi, ki jih je spoznal v ZDA, ima posebno mesto Carl McGown, odbojkarski trener, ki je bil del ameriške reprezentance na osmih olimpijskih igrah. »V stiku sva tedensko. Zahteva, da mu pošiljam poročila, saj je zelo vedoželjen. Med počitnicami ga vedno obiščem tudi v Ameriki, čeprav me večkrat pokritizira. Je izredno direkten, kar boli, a tega se hitro naučiš. S svojo direktnostjo in neizprosnostjo te poje, a če se mu upreš, te naredi bolj trdnega.«
Posebnost univerze Brigham Young je njena konservativnost. Univerza je v lasti mormonske skupnosti in je največja krščanska univerza v ZDA. »Vsak njen študent mora podpisati častni kodeks, s katerim se zavežeš, da boš sledil njihovim pravilom. Med drugim ne smeš piti alkohola in ne smeš imeti spolnih odnosov pred poroko. Imajo visoke moralne standarde,« je razložil Slabe. Težav z upoštevanjem pravil ni imel. Enega od potencialnih problemov je rešil kar s poroko. »Tja sem šel po vrhunsko izobrazbo in ne na zabave. Z ženo sva se poročila, ko je prišla za mano v naslednjem semestru, saj je tudi ona tam študirala. Še vedno sva srečna in imava dva otroka.« Alkohola se ni toleriralo niti na proslavah po osvojenih lovorikah: »Univerza vate vloži ogromno denarja, zato moraš biti pošten. To niso majhne številke, ki jih namenijo enemu igralcu. Pri tem ni bilo šale. Študij je izredno drag in vsaka zamujena priložnost se težko vrne. Vsak dodaten semester je hud finančni udarec. Konkurenca je neverjetna, a v Ameriki te kljub krizi po končanem študiji čaka služba.«
