V Sloveniji je alkohol daleč prepoceni, ugotavljata stroka in civilna družba. Mladim je tudi zato preveč dostopen, hkrati pa popivajo na vse bolj tvegan način, tja do izgube spomina. Namesto nekdanjega pitja iz užitka ali za večjo »sproščenost« gre danes predvsem za pitje čim večjih količin, tja do izgube spomina. »To je prenapijanje.
Družbena norma je postala biti čim bolj pijan, da lahko o tem razlagamo naslednji dan. Gre za pitje, dokler nekdo ne podleže. Na prireditvi Ritem mladosti pred ljubljanskim BTC so želodec izpirali več kot desetim otrokom med 11. in 14. letom. Do takih situacij pred dvajsetimi leti ni prihajalo,« je opozoril Jan Peloza iz Mreže mladih za alkoholno politiko.
Premik k žganim pijačam
Mladi namesto piva in vina, ki so ju pili včasih, vse pogosteje pijejo žgane pijače z visoko vsebnostjo alkohola, je spomnil. »Alkoholna industrija nam na vse mogoče načine sporoča, da so štamprli oziroma shoti žgane pijače nujni, če hočeš večer začeti dobro.«
Da bi te trende zajezili, bi bilo treba dvigniti minimalno ceno alkoholnih pijač, zmanjšati njihovo fizično dostopnost in prepovedati njihovo oglaševanje, je naštel. Trošarine bi bilo treba po njegovem dvigniti za 30 odstotkov za vse pijače hkrati, še posebno pa bi bilo treba podražiti pijače z najvišjim odstotkom alkohola, ki so tudi najbolj škodljive. Izboljšati bi bilo treba tudi nadzor nad upoštevanjem prepovedi prodaje pijače mladoletnikom.
Težava je na primer v tem, da lokale in trgovine vnaprej obvestijo o takšnem nadzoru: »To je nesmisel. Poleg tega z inšpektorjem pogosto pride policist, mlade pa počakajo šele pred vrati trgovine. Če mladostnik ne želi pokazati, kaj ima v vrečki, lahko mirno odide.«
Prepoved pitja alkohola na javnih površinah, za katero se odloča vse več občin, v mreži podpirajo. »Mladi se bodo zaradi tega res premaknili drugam, a se bodo morda premaknili v lokale. Tam je okolje bolj nadzorovano, hkrati pa je cena alkohola višja. Če se bodo odločili, da bodo alkohol pili pri nekom doma, je verjetno tudi, da bodo doma starši,« je dejal Peloza. Kot primer slabe prakse pa izpostavlja ljubljansko mestno občino, ki se kljub pobudam za ta ukrep še ni odločila.
Pogovarjajo se o podražitvi
Na državni ravni popivanja na javnih mestih za zdaj ne nameravajo prepovedati. Te ukrepe podpirajo, a jih je lažje urejati z občinskimi odloki, ugotavlja Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Na drugi strani se na ministrstvu strinjajo, da bi bilo treba alkohol podražiti. O tem se že pogovarjajo s finančnim ministrstvom, kjer pa (podobno je bilo že v minulih letih, op. p.) niso navdušeni nad idejo, da bi povišanje cen nekaj denarja prineslo tudi zdravstvu. »Ni navada, da bi ob integralnem proračunu denar posebej zbirali za neki namen. Idejam, kot je bil tudi tobačni evro, finančno ministrstvo ni naklonjeno, a se bomo morali sprijazniti z dejstvom, da nas zdravje veliko stane. Če se iz trošarin na izdelke, ki so zdravju škodljivi, steka več denarja, bi bilo prav, da pride nekaj več denarja za preventivo v proračun ministrstva za zdravje,« je dejala.
