Poslanci vladajoče koalicije so prejšnji četrtek vložili zahtevo za sklic v tem mandatu od lanskih decembrskih predčasnih volitev že 20. izredne seje parlamenta. Predsednik Gregor Virant je tudi že določil, da se bo to izredno zasedanje začelo danes in se bo predvidoma potegnilo še v četrtek. Sprva je načrtoval del zakonov, ki bodo zdaj na dnevnem redu izredne seje, obravnavati na redni novembrski seji parlamenta, ki se bo začela prihodnji ponedeljek. Toda koalicijski vrh se je očitno odločil za izredno zasedanje, da bo parlament opravil prve obravnave šestih zakonov. Dva predloga zakonov sta povezana s predvidenima pokojninsko reformo in reformo trga dela, drugi pa z dodatnimi prilivi denarja v državni proračun.
Glavni razlog za hitenje, ki so ga poslanci koalicijskih strank navedli v zahtevi za sklic nujne seje, je čas. Izredna seja je nujna in smiselna, da bi bili predlagani zakoni sprejeti še letos in bi začeli veljati s pričetkom prihodnjega leta, s čimer bi se preprečile težko popravljive posledice za stanje in delovanje države, so v zahtevi za sklic zapisali poslanci koalicije z Jožetom Tankom (SDS) na čelu. Kot že običajno pod zahtevo manjka podpis predsednika parlamenta Gregorja Viranta (DL).
Vlada in njeni poslanci si s potrditvijo teh zakonov obetajo, da bodo finančni učinki za državno blagajno v prihodnjem letu približno 280 milijonov evrov. Ti so že vključeni v predlog proračunov, o katerih je prvi del razprave v parlamentu že končan. Po trditvah vlade se bo največ, to je 150 milijonov evrov, privarčevalo z novim pokojninskim zakonom. Opozicija sicer že nekaj časa poudarja, da tega denarja, vsaj ne toliko, prihodnje leto od pokojninske reforme ne bo, ker je reforma naravnana na daljši rok. Dvom o številki 150 milijonov poglabljajo tudi trditve iz vrst SDS, ko je nasprotovala bolj ostrim rezom v pokojninski reformi Pahorjeve vlade. Ta je predvidela 30 milijonov proračunskega prihranka v prvem letu po sprejemu, v takrat opozicijski SDS so trdili, da kratkoročnih učinkov sploh ne bo.
Koalicija pričakuje pozitivne učinke na proračun tudi s predvideno reformo trga dela (nov zakon o delovnih razmerjih in spremembe zakona o urejanju trga dela), ki naj bi znižala stroške dela, torej zvišala dobičke in tako tudi prilive v proračun. 70 milijonov pa je pričakovan dobiček državnega proračuna, ki bi nastal s predvidenim zvišanjem davka na dodano vrednost z 8 na 20 odstotkov na hrano za hišne živali, časopise in revije, čiščenje oken, uporabo športnih objektov, storitve javne higiene, frizerske storitve in nabavo lončnic, sadik in rezanega cvetja. Sprememba zakona o dohodnini naj bi v proračun prinesla dodatnih 23, 5 milijona. Višje obdavčenje študentskega dela, denimo, 11, zvišanje obdavčitve oddajanja stanovanj v najem (25-odstotna obdavčitev ob samo 10 odstotkih priznanih stroškov vzdrževanja stanovanja) pa 14 milijonov evrov. Od zadnjega od omenjenih šestih zakonov, to je od 6,5-odstotnega obdavčenja finančnih storitev, naj bi se v državni proračun prihodnje leto nateklo 35 milijonov evrov.
