Mladi Ljubljančan, ki so ga sosedje v večstanovanjski hiši zaradi veseljačenja in preglasnega navijanja glasbe nedavno prijavili policiji, je na dom kmalu dobil uradni nočni obisk. Na vrata mu je potrkal policist, ki mu je izrekel globo, a se mladenič tudi po njegovem odhodu ni spametoval, ampak je glasbo znova privil do konca in nadaljeval veseljačenje. Po razburjenih klicih sosedov se je moral mož v modrem seveda vrniti na kraj dogodka, a ker mu Ljubljančan tokrat ni želel niti odpreti vrat, je uporabil možnost, ki mu jo omogoča zakon. Mladeničevo zabavo je prekinil tako, da je odredil izklop elektrike, in stanovalci večstanovanjske hiše so končno dočakali nekaj nočnega miru.
Preglasno veseljačenje lahko veliko stane
Glasna glasba in hrup sta tudi v letošnjem letu najpogostejši razlog za motenje nočnega miru med 22. in 6. uro zjutraj. Preglasen hrup pa ni vedno prekršek, saj mora policija na kraju kršitve ugotoviti, ali ga je kršitelj dejansko storil. Vsak dan namreč prejmejo veliko klicev ljudi, ki želijo prijaviti svoje sosede, mladino, domače živali ali potencialne kršilce nočnega miru, in se morajo nanje vedno odzvati. Če na kraju dogodka policist ugotovi, da je s hrupom moten nočni mir, lahko ukrepa in kršitelje kaznuje, sicer pa za to potrebuje tudi priče. Na policiji so povedali, da so takšni prekrški najpogostejši v večstanovanjskih zgradbah in njihovi okolici. Razgrajači se največkrat preveč »sprostijo« na kakšnih zasebnih zabavah, včasih pa so krivci za kaljenje miru v nočnem času ali tudi čez dan tisti, ki pretiravajo z navijanjem glasne glasbe. »Podatki kažejo, da je tovrstnih prekrškov na področju hrupa največ,« poudarja tiskovna predstavnica policije Vesna Drole in dodaja, da v takšnih primerih policist izreče globo v višini 104 evre.
Drugače pa lahko vse razgrajače, ki kalijo nočni mir in s tem tudi zakon o varstvu javnega reda in miru, doleti kazen v razponu od 83 in 209 evrov, medtem ko morajo policisti mladoletne kršitelje prijaviti sodniku za prekrške. Kršiteljem, ki kljub opominu policista, da naj prenehajo povzročati hrup, njegovih navodil ne upoštevajo, pa lahko policist odredi tudi začasen izklop elektrike, plina ali vode za največ šest ur. Poleg globe razgrajače v tem primeru čaka še kazen med 334 in 626 evri, k temu znesku pa je treba prišteti še stroške izklopa in vklopa elektrike, ki staneta nekaj več kot 110 evrov.
Izklopi elektrike redki, a učinkoviti
Takšni primeri sicer niso prav pogosti, čeprav nam z natančnimi podatki o izključitvah energetskih virov na policiji niso mogli postreči, ker jih ne vodijo v elektronski obliki. Ocenjujejo pa, da je število izrečenih ukrepov na tem področju relativno nizko. Nekaj več o izklopih elektrike, ki jih mora odrediti policija – policist pa mora biti prisoten tako ob prekinitvi kot ob ponovnem priklopu – so povedali na Elektru Ljubljana, kjer pravijo, da na območju ljubljanske mestne občine na leto zabeležijo do šest izklopov. Nekoliko več tovrstnih izklopov beležijo na Gorenjskem, na Elektru Gorenjska namreč pravijo, da jih je med osem in deset na leto.
Ravno na Gorenjskem so pred kakšnim mesecem zabeležili zadnji tovrstni primer, ko so možje v modrem po posredovanju dežurnega delavca elektro podjetja sredi noči kršitelju izklopili elektriko. Ker 49-letnik okoli pete ure zjutraj ni hotel odpreti vrat policistom, njegova glasba pa je že nekaj časa motila sosede, so morali na koncu policisti ukrepati z izklopom elektrike. Vendar policija ni edini organ pregona, ki se ukvarja s kršitvami javnega reda. Te kršitve namreč urejajo tudi posamezne občine z dodatnimi odloki o javnem redu in miru, tako da po tej plati kršitve ostajajo v pristojnosti inšpekcije ali redarstva.
