SSD so nevsiljivi pripomočki za čutila, ki slepim dovajajo vizualne podatke prek ostalih čutov. Napravo, ki spreminja vizualne podobe v zvočne signale, sestavlja majhna kamera, priklopljena na majhen računalnik ali pametni telefon s stereo slušalkami.
Poseben algoritem podobe spremenjeni v zvočne pokrajine, ki jih uporabnik posluša in interpretira. Slepi prostovoljci so v raziskavi z napravo uspeli doseči raven vizualne natančnosti, ki jih pravzaprav izloči iz kriterijev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za slepoto.
Raziskava je prav tako pokazala, da lahko slepi po 70 urah posebnih vaj, ki jih je razvil Amedi lab, s pomočjo SDD ločijo podobe v različne kategorije, kot so obrazi, hiše, oblike teles, vsakodnevne predmete in teksture. Zaznali so lahko še bolj kompleksne reči, kot so položaji oseb, obrazni izrazi, uspeli pa so celo brati.
S pomočjo funkcionalne magnetne resonance (fMRI) so opazovali dejavnost možganov, medtem ko so prostovoljci prepoznavali črke in obraze, pri tem pa so naleteli na presenetljivo odkritje. Ne le, da so zvočni podatki uspeli vključiti predel možganov, odgovoren za vid, temveč so možgani kazali tudi selektivnost vizualnih kategorij, kot to počnejo možgani oseb z vidom. Odkritje sledi seriji ugotovitev, da predeli možganov niso vezani na vhodne čute (vid, sluh, dotik), temveč na nalogo, ki jo opravljajo.
