Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta se je, kot je dejala Murovčeva, v dogajanje okoli Plečnikovega stadiona za Bežigradom vključil pred tremi leti. Ob tem je opozorila tudi na pomen civilne iniciative in na njene uspehe v povezavi z ljubljansko tržnico. Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS) je očitala nestrokovnost tamkaj zaposlenega kadra in dejala, da zavod trenutno ni institucija, ki bi peljala postopke, ki bi ščitili kulturno dediščino. Tisti, ki so na področju kulturne dediščine na vodstvenih položajih, namreč ne delujejo kot stroka, ampak bolj razumejo govorico kapitala.
Poznavalec dediščine arhitekta Jožeta Plečnika Damjan Prelovšek je ZVKDS označil kot "pogrebni zavod za spomenike" in v nadaljevanju predstavil Plečnikovo dediščino v Ljubljani. Kar zadeva Plečnikove stadion, je bil ta še leta 2006 v zelo dobrem stanju, nato pa se je po njegovih besedah začelo njegovo načrtno uničevanje.
Do tega področju kulturne dediščine po Prelovškovih besedah v Sloveniji ne bi prihajalo, če bi spoštovali zakonodajo. Plečnikov stadion je namreč spomenik državnega pomena, vendar se ga ne varuje v skladu z najosnovnejšimi standardi za varstvo spomenikov. Prepuščen je propadanju in uničevanju, da bi bil povsem degradiran in da bi na njegovem mestu lahko postavili nekaj, kar bi služilo zgolj zasebnim interesom, meni Prelovšek, ki je prepričan, da bi stadion lahko postal osrednje telovadišče Ljubljančanov.
Situacijo v okolici stadiona je predstavil član koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš Peter Rondaij. Opomnil je, da gre pri tem za vplivno območje spomenika, za katerega bi se moral spoštovati poseben varstveni režim.
Zagovornica trajnostnega razvoja mesta Marinka Kurilić pa je poudarila, da je s Plečnikovim stadionu podobno kot s Kolizejem. Krivci so po njenih besedah znani, to so ministrstvo, pristojno za kulturo, inšpekcijske službe in ZVKDS. Slovenci se ne zavedamo dovolj, da je kulturna dediščina tudi ekonomska kategorija in da jo je potrebno ohranjati, je poudarila.
Kot je povedala Murovčeva, je za stadion več rešitev. Eno od njih vidi v razlastitvi, saj, če nekdo s spomenikom ravna na tak način, kot se ravna z bežigrajskim stadionom, ne more biti njegov lastnik. Športni park Stožice naj prevzame vsebine, ki so predvidene za Plečnikov stadion, ta jih namreč "absolutno ne zmore".
Jože Plečnik je stadion za Bežigradom zasnoval leta 1923 za katoliško telovadno društvo Orli. Gradili so ga postopoma, ob evharističnem kongresu leta 1935 so postavili pokrito častno tribuno oziroma glorieto s telovadnico v pritličju.
Za stadion je načrtovana prenova v javno-zasebnem partnerstvu. Partnerji prenove so zasebni investitor Joc Pečečnik, Olimpijski komite Slovenije (OKS) in ljubljanska občina.
