»Smrt fašizmu, svoboda narodu!« je geslo, pod katerim se je Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča odpravil na koncertno turnejo ob svoji štiridesetletnici delovanja. Konec oktobra so partizanske pesmi pred nabito polno dvorano zadonele v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, to nedeljo, na volilni dan, pa se bodo ustavili v ljubljanskem Cankarjevem domu. Prihodnjo nedeljo bodo peli še v SNG Nova Gorica ter 25. novembra v Zgoniku. Zaradi velikega zanimanja razmišljajo o še enem koncertu, ki bi ga izvedli januarja 2013.
Prepevanje in poslušanje partizanskih oziroma antifašističnih pesmi leta 2012, nekaj desetletij po drugi svetovni vojni, je fenomen, ki ga pravzaprav ni mogoče povsem razložiti, dejstvo pa je, da so vsi njihovi koncerti na zdajšnji turneji razprodani, tudi ljubljanski. Zelo malo je umetnikov in kulturnikov, ki jim je doslej uspelo povsem napolniti Gallusovo dvorano, nazadnje je to storila svetovno uveljavljena operna zvezda Ana Netrebko. In v nedeljo bo to storil tudi Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča.
Deset »originalnih« pevcev
V Bazovici pri Trstu, na italijanski strani torej, so se leta 1972 zbrali nekdanji partizani, da bi peli. Za zborovodjo so določili Oskarja Kjudra, nekdanjega partizana, borca prekomorskih brigad in zavednega Slovenca iz vasice Lonjer pri Trstu, ki je nato zbor vodil 25 let. Potem je pevce zaupal Pii Cah iz Križa pri Trstu, ki zbor še vedno vodi.
V štiridesetih letih je zborovske vrste prevetrilo več kot 500 pevcev, sodelovali so tudi orkestraši in recitatorji, ki so prišli in še vedno prihajajo z obeh strani meje: Italijani s Tržaškega in Slovenci iz različnih primorskih krajev. Zanimivo pa je, da je zbor še vedno svež in aktualen, dopolnjujejo ga mladi pevci, ki so se zavezali, da bodo vrednote tržaškega zbora negovali in predajali naprej. Zborovodkinja je povedala, da pri sprejemu novih pevcev niso preveč strogi, pridruži se lahko kdor koli, vsak pa potem da od sebe, kar zmore in zna. »Seveda so to dobri pevci, o tem ni dvoma, če so v začetku zadrege, pa se sčasoma naučijo. So določene težave s pevci, ki govorijo le italijansko, ampak potem se naučijo tudi malo slovenščine, da lahko pojejo slovensko. Nekateri so opravili tudi intenzivni tečaj slovenščine,« je pojasnila Pia Cah.
Ta hip je v zboru nekaj več kot sto pevcev, deset celo takšnih, ki pojejo od vsega začetka. Zadnjih 15 let v zboru prepevajo tudi ženske. Zberejo se enkrat ali dvakrat na teden, redno prihajajo iz vseh koncev, čeprav cesta do Padrič pri Bazovici, kjer vadijo, ni ravno prijetna, sploh v zimskem času. Kraj Padriče ni izbran naključno: to je nekdanje begunsko naselje, kjer so bili nastanjeni ameriški in angleški vojaki in pregnanci iz Istre.
»Če vprašate, kako funkcionirajo te partizanske pesmi v sodobnem času, lahko rečem le, da so čedalje bolj aktualne. Problemi so isti, čeprav so meje padle, ampak ne vse. Vojne so še zmeraj na tem svetu, zato iščemo bratstvo, mir in solidarnost, skratka tisto, za kar so se borili že takrat, sicer v drugih časih, v času fašizma, ki pa je žal še vedno prisoten, zdi se celo, da se še razrašča, zato je treba na to paziti in opozarjati. Ravno s pesmijo želimo opozoriti ljudi, tudi mlade, da ne bodo pozabili, čemu so naši dedje morali na trdo pot za kruh in svoj jezik.« Mlademu človeku razložiti partizanstvo je zelo težka stvar, se strinja Cahova in delček odgovornosti pripiše kar ljudem, ki so režim preživeli: po njenem so premalo ozaveščali poznejše generacije. Raje so molčali, ker jim je bilo verjetno zelo težko.
Sporočilo miru in enakopravnosti
Tržaški pevci so imeli v svojem 40-letnem delovanju več kot tisoč nastopov po Italiji, Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, gostovali pa so tudi v Avstriji, Grčiji in nekdanji Sovjetski zvezi. Pia Cah je zdaj z zborom petnajst let, prej je vodila dekliški pevski zbor v Križah in mladinski zbor, ki je pel partizanske pesmi, nato še nekaj zborov na Krasu, potem pa se je vrnila nazaj k partizanski pesmi. »Pojemo v vseh jezikih, italijansko, slovensko in še v kakšnem jeziku, kajti partizani so se borili za svoje pravice po vsej Evropi – in danes je isto. Povsod nas sprejmejo zelo dobro, vedno imamo veliko poslušalcev, na koncerte pa pridejo tudi mladi, kar nas še posebej veseli,« je povedala zborovodkinja.
Pesmi, ki jih imajo na repertoarju, so del njihovega velikega arhiva. Cahova je dejala: »Vsako leto izbrskamo kakšno pesem, ki hoče v pozabo, in jo ponovno oživimo, izbiram pa kar po svojem okusu.« Na tokratnih koncertih bodo nekatere pesmi zapeli skupaj z gosti, nekatere sami, vsi skupaj pa bodo jasno prinašali sporočilo miru in enakopravnosti. Njihovi glasbeni prijatelji in somišljeniki na tej koncertni turneji bodo Ženski pevski zbor Kombinat, Ljubljanski partizanski zbor, Drago Mislej Mef, Vlado Kreslin, Iztok Mlakar, Zaklonišče prepeva, Kraški ovčarji, Dirty Fingers, zamejski taborniki in še kdo.