Župan, tisti, ki si je šokiran, da meščani ne delijo njegovega navdušenja nad inovativnim pristopom polnjenja mestne blagajne, izmislil abolicijo za kršitelje, pa bo zadrego že preživel. Ker Mariborčani hitro odpuščajo, če ne prej, pa takrat, ko bo župan skupaj z Violami rajal ob osvojitvi naslova državnega prvaka in objet z gasilci, edinimi prijatelji, ki so lajšali bolečino ranjeni radarski vojski, prepeval na kakšni gasilski veselici. Takrat bo spet njihov Franca. Podučen s fiaskom bo naslednjo radarsko vojsko poiskal v domačih logih, saj sluti, da je bes Mariborčanov predvsem posledica nenačelne koalicije z ljubljanskimi rubežniki iz Iskre.

Morda, ampak res morda, bo Kanglerjev Franc zagrabil bika za roge in sledil zgledu države. Ta je najprej vojski povedala, da ji nekaj časa ne bo kupovala novih igrač in naj se zabava kar s starimi, nato pa ji je med naloge zaščite in reševanja potisnila še razvažanje volilnih škatel na volišča in potem njih varen transport na ministrstvo za finance, kjer jih bodo hranili. Ker država špara, moramo vsi poprijeti za vsakršno delo. Pa naj stane, kar hoče. A ker vojska po mnenju države ni predraga struktura, da bi jo uporabili za kurirske posle, jo lahko minister Hojs morda outsorsa še Kanglerju. Za merjenje hitrosti. Pa da vidimo, kdo bo potem kuril pod nogami njegove investicije...