Za šport značilna telesna aktivnost, za poker pač ne
Ob brskanju po spletu je mogoče na spletni strani wikipedia.sl prebrati naslednjo definicijo športa: »Šport je igra ali aktivnost, izvedena v okviru javno določenih pravil, pri kateri sodeluje ena ali več oseb, ki tekmujejo proti drugim igralcem oziroma udeležencem. Različni motivi za ukvarjanje s športom in želja doseganja dobrih rezultatov sta glavni značilnosti športa.« Po tej razlagi bi lahko rekli, da se poker lepo sklada z definicijo športa, vendar pa stvari niso tako preproste. Zapletejo se že z definicijo športa, ki jo najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Ta pravi, da je šport po ustaljenih pravilih izvajana telesna dejavnost za krepitev telesne zmogljivosti, tekmovanje ali razvedrilo, ob čemer bi lahko rekli, da se poker vendarle nekoliko odmika od naziva športne panoge. Čeprav je v pokru za dobičkonosnost v daljšem obdobju ali konstantno osvajanje visokih mest na turnirjih ključna dobra psihološka priprava, tako kot pri večini športov, pa ni mogoče ubežati dejstvu, da večurno sedenje za mizo samo po sebi še ni telesna aktivnost. Že res, da je tudi sedenje lahko naporno, a s tem igralci pokra tvegajo kvečjemu preležanine, potne kaplje na njihovem čelu pa so predvsem posledica psiholoških in ne fizičnih naporov.
Poker na olimpijskih igrah?
In čeprav obstajajo priljubljeni športi, kot je denimo golf, ki od tekmovalcev ne terjajo ekstremnih telesnih naporov, za katere je značilna pretirana perspiracija, pa zahtevajo od športnikov vsaj določeno mero nadarjenosti za telesne aktivnosti. Česar za poker na drugi strani ne bi mogli trditi. Kljub vsemu pa priljubljenost pokra pomeni, da bi lahko sčasoma prišel celo na olimpijske igre, kjer golfa ni že več kot stoletje (od leta 1904).
Prvi korak k morebitni uvrstitvi pokra v olimpijski program je bil storjen leta 2010, ko je Mednarodno zvezo pokra (IFP) pod svoje okrilje vzelo Mednarodno združenje umskih športov (IMSA), ki uvršča na spisek iger znanja tudi šah, go in bridž. Poleg slednjega je postal poker šele druga igra s kartami, ki jo je IMSA prepoznal kot igro veščine in ne sreče. Pri tem je treba poudariti, da je združenje IMSA prepoznano s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC), zaradi česar se kaj lahko zgodi, da bi postal poker sploh prva igra s kartami, ki se bo igrala na mizah s petimi olimpijskimi krogi. Temu v prid govori zlasti njegova velika priljubljenost, saj je po nekaterih ocenah na svetu že med 120 in 150 milijonov igralcev pokra, zaradi česar poker zlahka zadošča kriteriju razširjenosti IOC. Ta namreč določa, da se morajo s športom oziroma panogo ukvarjati moški 75 držav na štirih celinah in ženske 40 držav na treh celinah. Pomemben dodaten dejavnik pri odločitvi IOC bi lahko odigrala tudi izredno močna medijska pokritost pokra. Vse večje turnirje spremljajo velike medijske hiše, kot sta ESPN in Sky Sports, pri čemer gre le stežka prezreti dejstvo, da tudi v olimpijskem svetu vse bolj prevladujejo zakonitosti poslovnega sveta in vse manj znano načelo: »Važno je sodelovati in ne zmagati.«
