»Vsaka elektrarna ima pred sabo akumulacijski bazen. Ko pretok vode doseže neko mejo – pri nas je to 800 kubičnih metrov na sekundo – začnemo bazene s kontroliranim odtokom prazniti. Dokler pretok ne doseže 1500 metrov na sekundo, smo pri tem zelo uspešni. Če pa se pretok vode poviša na 2500 ali 3000 kubičnih metrov na sekundo, kot se je to zgodilo danes, se vode ne da več ustaviti. Naš akumulacijski bazen se namreč ob tako visokem pretoku napolni v slabih 20 minutah, in če ne bi dvignili zapornic, bi voda pač tekla čez elektrarno,« je pojasnil tehnični direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpelj. Po njegovih besedah jim včeraj ni preostalo drugega, kot da dvignejo roke in zgolj nemo opazujejo, kako se igra narava, saj je šlo za stoletne vode, ki so se v takšni količini po strugi Drave pognale prvič po letu 1965. »Takrat je bil pretok vode okrog 2100 kubičnih metrov na sekundo, včeraj pa smo se približali številki 3000. To so res enormne količine. V tem primeru ne more nihče nič narediti, niti Avstrijci ne,« je pristavil.
Podobne težave je na severnem Primorskem povzročala tudi reka Soča. Direktor Soških elektrarn Vladimir Gabrijelčič je povedal, da njihove elektrarne normalno obratujejo ob pretoku vode do 180 kubičnih metrov na sekundo, če je pretok večji, gre vsa odvečna voda čez zapornice oziroma pregrade. »Vso vodo, ki je nad požiralnostjo turbin, moramo prevajati čez pregrado, saj vode praktično ne moremo akumulirati. Če bi imeli v zgornjem Posočju na Soči ali Idrijci vsaj en večji akumulacijski bazen, ki bi zadržal velike valove, bi lahko vodo počasi spuščali navzdol. A žal tega nimamo in zato je ob pretoku 2500 kubičnih metrov, kakršen je bil včeraj, vselej mogoče, da Soča prestopi bregove,« je razložil Gabrijelčič in dodal, da bodo soške elektrarne vnovič zagnali, ko bo pretok vode padel na 1500 kubičnih metrov na sekundo.
