Hiše, v katerih straši v ZDA letno za obiske svojih turističnih atrakcij od plačila vstopnic prejmejo okoli 500 milijonov dolarjev, zadovoljni (in prestrašeni) pa so tudi turisti, ki jih obiščejo. A kraji, ki jih omenjamo v tem članku, niso zabaviščni parki, temveč so resnični - izvirno in nenamerno nenavadni ter skrivnostni.

Zabaviščni park Černobil v Pripyatu (Ukrajina)

Zapuščeni zabaviščni parki so že tako ali tako strašljivi, Zabaviščni park Černobil pa je pravo zbirališče duhov. Park pa ni le zapuščen, ampak tudi nevaren za zdravje – zaprli so ga namreč po jedrski katastrofi na območju leta 1986. Ljudje so odšli, sevanje pa je ostalo. Zadnja leta so nekatere lokalne turistične agencije park uvrstile na seznam turističnih atrakcij.

Kostnica s človeškimi kostmi v Sedlecu (Češka)

Rimokatoliška kapelica v češkem kraju Sedlec je okrašena s kostmi okoli 40 tisoč ljudi, kosti pa so povečini urejene v umetniške stvaritve. Med najbolj opaznimi je zagotovo „kostni lestenec“ v središču cerkve. Razlog za takšno okrasitev kapele je dokaj preprost in nikakor ne grozljiv – s takšno postavitvijo kosti so namreč privarčevali s prostorom.

Mnogi verniki s cele Evrope so se namreč še pred smrtjo odločili, da bi radi bili pokopani v kapeli, v kateri naj bi bila celo zemlja z Golgote, hriba, na katerem je bil križan Jezus. Od tam jo je v Sedlec prinesel opat, ki je leta 1278 obiskal Jeruzalem.

Gozd Aokigahara ob vznožju gore Fuji (Japonska)

Na prvi pogled je predel videti lep in pomirjujoč, a je verjetno treba pogledati dvakrat. Gozdu namreč pravijo tudi „morje dreves“ in pa „gozd samomorov“, saj je postal prava meka za tiste, ki si želijo vzeti življenje. Leta 2010 je v gozdu samomor storilo 54 ljudi, veliko dreves in še več trave pa onemogoča, da bi našli prav vsa trupla. Zaradi železa v prsti so kompasi neuporabni, gozd pa je tako nenavadno tih in miren, da lokalna legenda pravi, da v njem strašijo jezni duhovi Japoncev.

Fetišistična tržnica Akodessewa v kraju Lomé (Togo)

Tržnica predstavlja nebesa za tiste, ki se ukvarjajo z vudujem. Na njej lahko najdete vse od krokodiljih glav, dlani šimpanzov in ogromno kosti. Te prodajajo kot sestavine, ki jih „zdravilci“ nato zmeljejo, pomešajo z zelišči in jih skuhajo. Črni prah, ki ga dobijo iz zvarka, nato namažejo na rano ali prsi pacienta, s čimer naj bi ga ozdravili tistega, zaradi česar se je pri zdravilcu sploh znašel.

Tržnici bi lahko rekli tudi ogromna lekarna in čeprav z njo ni nič narobe, pa je morda sprehod med policami glav različnih živali res strašljiv.

Otok lutk na jezeru Teshuilo (Mehika)

La Isla de las Munecas oziroma t.i. Otok lutk je morbidna stvaritev Dona Juliana Santane, ki je do smrti leta 2001 kar 50 let kot puščavnik živel na otoku. V tem času mu je uspelo nabrati presenetljivo veliko zbirko obglavljenih in zlomljenih lutk, ki jih je obesil na drevesa po vsem otoku.

Čeprav so lutke videti grozljivo, pa je zgodba o njih zanimiva. Seveda obstaja več legend, najbolj opevana pa je tista, po kateri je Santana lutke obesil v spomin na deklico, ki se je na otoku utopila. Če je deklica sploh obstajala in ali je tam utonila, ni znano.

Psihiatrična bolnišnica v kraju Gyeonggi (Južna Koreja)

To je zagotovo najbolj strašljiva zapuščena psihiatrična bolnišnica v Južni Koreji, če ne kar na celem svetu. Zgodba o njej je takšna, kot bi brali scenarij za grozljivko. Sodeč po lokalni legendi so pacienti v njej pred kakšnimi desetimi leti začeli skrivnostno umirati, zaradi česar so bolnico tudi zaprli.

Nekdanja psihiatrija je danes zapuščena, umazana stavba, ki na svoje nekdanje poslanstvo spominja le z zarjavelo železno ogrado in razpadajočimi stoli za preiskave. V Južni Koreji kraj velja za enega od treh, na katerih največkrat strašijo duhovi.