To je le nekaj burnih županskih odzivov (in redkih pohval) na včeraj prvič javno predstavljene strokovne podlage za širitev območij evropske naravovarstvene mreže Natura 2000, ki naj bi jo Slovenija – tako je vsaj vlada obljubila evropski komisiji – izpeljala do konca tega leta. A je glede na to, kako na nož so predlog širitve (in tudi ponekod ukinjanja) območij Nature 2000 sprejeli župani, težko verjeti, da bodo strokovne podlage dobile zeleno luč in da jih bo vlada res sprejela še letos.
Dva opomina evropske komisije
Za osvežitev spomina, Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice EU. Njen glavni cilj je ohraniti živalske in rastlinske vrste ter habitate, ki so redki ali so v Evropi že ogroženi. Slovenska vlada je aprila 2004 določila območja Nature 2000, a jih mora na zahtevo evropske komisije (od nje smo dobili že dva opomina, enega leta 2007, drugega letos) dopolniti, saj je vlada leta 2004 zaradi gospodarskih interesov (energetskega lobija) nekaj območij izločila, zato Natura 2000 v Sloveniji trenutno zajema dobrih 35 odstotkov ozemlja in varuje 72 odstotkov vrst in habitatnih tipov, po novem pa naj bi bila pod Naturo 2000 dodatno še dva odstotka ozemlja, s čimer bi zavarovali 92 odstotkov vrst in habitatnih tipov.
V Sloveniji je z Naturo 2000 trenutno zavarovanih 286 območij, glavnina na podlagi direktive o habitatih, preostalo na podlagi ptičje direktive, od tega jih je četrtina v Triglavskem narodnem parku ter v drugih parkih, rezervatih in naravnih spomenikih. Predlog dopolnitve območja Natura 2000, ki ga je v sodelovanju s strokovnjaki s posameznih področij in na podlagi opravljenih monitoringov pripravil Zavod za varstvo narave, predvideva, da bodo nekatera območja, ki so bila doslej v Naturi 2000, iz nje izločili, nekatera pa dodali. V 18 občinah naj bi se območja, zavarovana z Naturo 2000, povečala za več kot 10 hektarjev, v 30 občinah za tri do deset hektarjev, drugod naj bi bila povečanja manjša. Največje širitve naj bi bile ob reki Muri, v Slovenskih goricah, na Kozjaku, ob reki Savi, na Krasu, v Vipavski dolini, Snežniku, okoli Šentjerneja na Dolenjskem...
Po biodiverziteti smo prvi v EU
Slovenija že zdaj med vsemi državami članicami s 35,1 odstotka z Naturo 2000 varuje največji delež svojega državnega ozemlja. Avstrija, denimo, po direktivi o habitatih varuje 10,7 odstotka svojega ozemlja, Italija 14,3 odstotka, Madžarska 15,5, velika večina starih članic (Velika Britanija, Francija, Nizozemska, Danska, Nemčija...) manj kot deset odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje 15,3 odstotka. Mladen Berginc iz sektorja za varstvo narave na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pravi, da ta vodilni položaj Slovenije pomeni, da smo, kar zadeva biodiverziteto, najbogatejša država v EU. »To je dediščina, ki smo si jo skozi rodove privarčevali,« dodaja Berginc.
Krajinski arhitekt in agronom dr. Janez Marušič se z Bergincem ne strinja povsem. V svojem prispevku za Dnevnikov Objektiv (21. julij 2012) je med drugim zapisal: »Še vedno pa Slovenija prispeva v evropsko mrežo Natura 2000 dobro tretjino ozemlja države. Ali ta podatek kaj pove o Sloveniji kot o deželi z izjemno biotsko pestrostjo? Ne, čeprav se zdi pritrdilni odgovor samoumeven. Velik obseg zavarovanega prostora namreč ni nikakršen dokaz velike biotske pestrosti Slovenije. Obseg zavarovanega prostora je prej posledica postopkov urejanja prostora v Sloveniji. Prav ti so v zadnjih treh, štirih desetletjih pripeljali do krize urejanja prostora, številnih zagat in nezadovoljstva s stanjem v slovenskem prostoru, kot so pozidava kmetijskih zemljišč, blokade novih razvojnih posegov in nujnih ureditev v prostoru.«
»Od starih jablan se gospodarstvo ne bo razvijalo«
To je potrdil tudi včerajšnji kritičen odziv županov in drugih predstavnikov občin na predstavitev strokovnih podlag za širitev območja Natura 2000. Večina županov je namreč prepričana, da jih varstveni režim, ki ga prinaša Natura 2000, omejuje v razvoju. Župan Iga Janez Cimperman je protestiral, ker so mu strokovnjaki Naturo 2000 dodatno vrisali v območja, ki so v občinskem prostorskem načrtu predvidena za pozidavo, njegova občina pa ima v Naturi 2000 že zdaj 82 odstotkov ozemlja. »Od starih jablan se gospodarstvo ne bo razvijalo,« je navrgel Cimperman in s tem ošvrknil Kozjanski park, ki je prav tako vključen v Naturo 2000 in je ponosen na gojenje in ohranjanje starih sort jablan.
Cimpermanu je oporekal kmetijsko-okoljski minister Franc Bogovič, ki tudi sam živi na območju Kozjanskega parka. »Kozjansko lahko, v nasprotju z Igom, svoje priložnosti išče le v starih jablanah. In jih je tudi našlo!« je dejal Bogovič in ocenil, da za približno tri četrtine predlaganih širitev območij Nature 2000 najverjetneje ne bo težav pri usklajevanju, za najbolj problematične primere pa predlaga, da jih temeljito preučijo, med drugim tudi za mnoge sporno območje zaščite sulca. »Ugotovimo, ali je mogoče v slovenskih vodah zanj najti nadomestne površine zunaj območja, ki je predvideno za gradnjo hidroelektrarn na srednjem delu Save,« je pozval Bogovič.
