Kot zmagovalci, ekipa je navdušena, jaz pa sem zares ponosen na delo, ki ga opravljamo, na spoštovanje do meroslovne tradicije v selški dolini, ki se je razvijala skozi kovinarstvo skozi stoletje. To priznanje je poklon ljudem, ki so začeli te korake leta 1946 in potem 1959, in hkrati prelomnica, ko se meroslovje postavi pred ogledalo.
Vaša zgodba izhaja iz samostojnega podjetništva. Menite, da se v teh časih še da iz samostojnega podjetja prerasti v tako veliko zgodbo?Težko bi sodil. Verjamem, da so današnji časi veliko bolj zahtevni, kot so bili leta 1991. Takrat je bilo nekaj v zraku – naboj, da zmoremo, da smo enotni. To se je potrdilo v samostojnosti Slovenije in tudi v našem podjetju. In te čase je treba ponoviti. Treba je vzpostaviti pozitivno klimo, vrednote, ki so nekateri jih žal zapustili. Mi jih še vedno spoštujemo in prenašamo na sodelavce.
Kako pa ocenjujete današnje slovensko podjetniško podporno okolje?Morda je preveč razdrobljeno. Ta razdrobljenost je prisotna že precej dolgo in morda bi določene subjekte podpore morali združiti. So pa državne ustanove po mojih opažanjih vedno bolj dostopne, vrata gospodarskega in zunanjega ministrstva so za različne navezave stikov odprta tudi tistim, ki želijo poslovati zunaj meja Slovenije.
Kakšni pa sem vam zdijo mladi? Tudi vaše podjetje jih rado sprejema v svojo delovno sredino.Fenomenalni so. Prav uživam pri delu z mladimi. Običajno se najprej spoznamo na praksi, kamor prihajajo s srednjih šol in fakultet. Praksa je različno dolga, od enega tedna ali 14 dni pa vse do pol leta. In v vseh teh letih ni bilo enega, ki bi zamujal, ki ne bi dal od sebe več, kot od njega pričakuješ. Nekatere smo zato tudi zaposlili za nedoločen čas.
Sploh mlada generacija je pripravljena veliko dati, če tudi dobijo nekaj v zameno. Kaj dobijo pri vas?Najbolj pomembno je vzdušje v podjetju. Mladim želimo pokazati tudi pripadnost, da smo navdušeni, da smo zadovoljni z njihovim delom, da jih usmerjamo, ko še ne znajo dovolj. Tako se vsak vklopi v skupino, če se pojavi kdo, ki se ne more, pa se sam zahvali za sodelovanje. V vseh letih se spomnim samo enega takega primera.
Glede na rast podjetja vedno sprejemate pomembne odločitve. Ste zato zelo osredotočeni na svoje delo in distancirani od zunanjega okolja?Pri vseh teh odločitvah imam pred sabo misel, da ne smeš biti samo »homo economicus«, ampak moraš imeti širši pogled, biti družbeno odgovoren in se zavedati pomena zaposlenih. O tem smo se leta 2006 izobrazli tudi skozi model FQM poslovne odločnosti in trikrat prejeli nagrado za poslovno odličnost. Ampak vse to je drugotnega pomena, bolj pomembno je, da se zavedamo zaposlenih, odjemalcev, partnerjev, družbe... Ko vemo, kaj nam ponuja okolje, mu moramo tudi nekaj vrniti.
Koliko pa se ozirate na družbenopolitične razmere v državi?Želim biti čim bolj podrobno seznanjen z družbenopolitičnimi razmerami, s predlaganimi spremembami, predvsem na področju gospodarstva, delovnopravnem in zdravstvenem področju, ker vse to vpliva na naše podjetje. Tako da sem na tekočem. Poskušam sodelovati na različnih konferencah, obiskujem od vrtcev do osnovnih šol in predavanj na fakultetah. Na ta način poskušamo dobro meroslovno prakso posredovati tudi širši javnosti, da drug drugega seznanjamo o delu, ki ga opravljamo.
Omenili ste vrtce. Mnogi so prepričani, da so otroci premladi, da bi jih uvajali v podjetnost, v gradnjo kariere. Kakšne so vaše izkušnje z najmlajšimi?Jaz prav uživam, ko grem v vrtec. Vsak otrok se želi stehtati, izmeriti brezkontaktno temperaturo, kako dolga je učilnica... Tudi to kaže njihovo podjetnost. Skozi dveurno igro se sprehodimo skozi pet ali šest različnih meril, predvsem takih, ki jim jih tudi starši lahko predstavijo kot zanimive, zabavne. V osnovni šoli, prvi trije razredi, pa se že ukvarjajo tudi z raziskovalnimi nalogami in so pri tem zelo uspešni. Skupina osnovne šole Železniki, ki je merila vpojnost las v različnih tekočinah, je denimo nazadnje na tekmovanju zasedla drugo mesto.
Ali znanje in tradicijo družinskega podjetništva prenašate tudi na svoje otroke?Z ženo se trudiva, da bi podjetje ostalo družinsko. Sin in hči sta po delnem zaključku fakultete že oba zaposlena v podjetju, tretja hči pa študira na Gea Collegu in je prav tako usmerjena v podjetništvo. Nastavki so torej zelo dobri, moram pa poudariti, da otrok nisva nikoli silila v podjetništvo in delo v podjetju, ampak sta sama izrazila to željo, ko je prišel čas za to. Veliko pa k temu, seveda, pripomorejo vsakdanji pogovori, tako da je kar nekako težko iti mimo tega.
Mine kakšno kosilo, ko se ne pogovarjate o poslu?Se zelo trudimo (smeh).
Kakšne so vaše želje za prihodnost?Želimo postati regionalni meroslovni center, globalno prepoznavni na področju aerodinamike in kemije, kjer se nam ravno zdaj odpirajo nova vrata, pa tudi na področju volumna, kjer smo ravno tako primerljivi s svetom.
Torej imamo v Sloveniji dobre kadre na tem področju?Bolj kot soustvarjamo izobraževalni program za raziskovalce, ki pišejo doktorsko nalogo o nekem izzivu v podjetju, večja je povezanost, toliko bolj smo zadovoljni. V dodiplomskem študiju študenti o tematikah iz podjetja pišejo seminarske in diplomske naloge. Na ta način iščemo primeren kader, imamo pa tudi kar nekaj štipendistov, s katerimi se srečujemo ob počitnicah. Z vsemi temi sodelovanji sem zelo zadovoljen. Se pa sodelavci udeležujejo tudi izobraževanj in konferenc v tujini.
