V vasi Potok pri Dornberku v spodnji Vipavski dolini je odneslo betonski most. Srečo v nesreči pa je imel voznik osebnega avtomobila, ki ga je po prometni nesreči pri Mirnu reka Vipava odnesla skupaj z vozilom, vendar so ga gasilci prostovoljnega društva Kostanjevica na Krasu premraženega rešili iz deroče vode.
Podobno kot pred dvema letoma je bilo pod vodo vnovič središče Mirna pri Gorici. Nič bolje je niso odnesli prebivalci Bilj pri Novi Gorici, kjer so si nekateri komajda dobro opomogli po zadnjih poplavah. »Vse, kar je ostalo na polju, je uničeno. Tudi dva hektarja radiča, ki sem ga imel pripravljenega za prodajo. Podobno je bilo leta 2010, ko so nas poplave zajele septembra. Takrat so nam prepovedali prodajo poljščin, ker je bilo vse onesnaženo,« je ob poplavljenem polju povedal kmet Savo Sulič iz Orehovelj pri Mirnu, ki mu je danes žal, da je pred leti prisluhnil nasvetu svojega očeta, naj ostane na kmetiji: »Včasih so stoletne vode prihajale na 25 in več let, zdaj pa so čedalje bolj pogoste. Zato bi morali nemudoma urediti strugo Vipave in postaviti nasipe.«
Največ posredovanj je bilo na Goriškem
Gasilci in člani civilne zaščite so imeli v soboto in nedeljo več kot 400 intervencij, največ na širšem goriškem območju. »Na Ajdovskem smo črpali vodo iz nekaterih stanovanjskih hiš, gimnazije in knjižnice. Na Tolminskem se je sprožil zemeljski plaz pri Dolenji Trebuši, na Idrijskem pa pri Spodnji Kanomlji. V Cerknem so gasilci prečrpali vodo iz podjetja Cetes, med Predmejo in Ajdovščino je na cesto zgrmela večja skala. Na pomoč so nam priskočila tudi gasilska društva iz Komna, Senožeč, Sežane, Postojne, Divače, Materije, Pobegov – Čežarjev, Babičev in Lokev,« je bil z opravljenim delom zadovoljen Samo Kosmač, poveljnik civilne zaščite severne Primorske, kjer so občanom v soboto razdelili več kot 5000 vreč s peskom in v dveh dneh sprejeli več kot 1500 klicev občanov.
Ves čas je bila na terenu tudi ekipa novogoriške civilne zaščite s poveljnikom Stjepanom Miškovićem na čelu, ki je obiskala prizadete občane, in se dogovorila za načrt odstranjevanja posledic. »Nekateri plazovi – še zlasti v vasi Potok – bodo zahtevali obsežnejša dela. Budno spremljamo tudi plaz velikega obsega v Šmihelu pri Novi Gorici, ki se premika. Odpravljanje posledic bo trajalo kar nekaj časa. Še dobro, da je nehalo deževati, sicer bi lahko prišlo do katastrofe,« je dodal Bogdan Zoratti, svetovalec župana za civilno zaščito.
Novo Gorico je pred večjimi poplavami rešil zadrževalnik Pikolud (ob izhodu iz predora Panovec), ki se je spremenil v pravo jezero, le malo pa je manjkalo, da bi morali odpreti nedograjen zadrževalnik Pikol, kar bi lahko ogrozilo varnost Šempetra pri Gorici.
Na Štajerskem ob svečah in petrolejkah
S poplavljenimi cestami in zemeljskimi plazovi so imeli kup težav tudi v okolici Ljubljane, medtem ko je sneg največ preglavic povzročal voznikom na dolenjski in gorenjski avtocesti. Prvo letošnje sneženje je najdebelejšo snežno odejo natrosilo na območje osrednje Slovenije, Posavja ter Dolenjske s Krško kotlino, kjer je debelina snega ponekod znašala tudi v nižinah do deset centimetrov. Nekaj centimetrov ga je zapadlo tudi na Štajerskem in Koroškem, manj pa na Gorenjskem ter v Ljubljani in Mariboru. Snežiti naj bi povsod ponehalo danes dopoldne.
Nad podrtimi drevesi in polomljenimi vejami, ki so klonile pod težo snega, so se najbolj hudovali predvsem na Štajerskem. Poleg voznikov, ki so se po polžje premikali po štajerski avtocesti, so v tem delu Slovenije zaradi poškodovanih daljnovodov ostali tudi brez električne energije. Najhuje je bilo na območju Elektra Maribor, kjer si je v noči na nedeljo, ki je bila zaradi premika urinih kazalcev celo uro daljša, s svečami in petrolejkami pomagalo skoraj 40.000 gospodinjstev. Ponekod jim težav ni uspelo rešiti niti do poznopopoldanskih ur. Oskrba z elektriko je bila prav tako še včeraj popoldne motena na območju Elektra Celje in Elektra Ljubljana.
Preventivno ustavili jedrsko elektrarno
Zaradi odstranjevanja podrtega drevja s cest in črpanja vode iz zalitih kleti so imeli ves dan polne roke dela tudi gasilci v Posavju, kjer pa najbolj odmeva preventivna ustavitev krške jedrske elektrarne, ki so jo operaterji ob enajsti uri ustavili zaradi naglega povečanja pretoka reke Save. Zaradi povečane umazanije in velike količine listja je namreč obstajala nevarnost zmanjšanja učinkovitosti hladilnega sistema. Pomagalo ni niti to, da so vsi čistilni sistemi v elektrarni delovali ves čas s polno zmogljivostjo. Po opravljenem nadzoru hladilnih sistemov in druge opreme bodo elektrarno predvidoma ponovno zagnali in priključili na omrežje v prihodnjih dneh. Do zadnje ustavitve zaradi preveč umazane Save je prišlo 27. novembra 2003.
Zaradi visoke plime je poplavljalo tudi morje, ki je povzročilo nekaj škode v Sečoveljskih solinah. Sicer pa sta obilno deževje in sneženje z blatnih zelenic pregnala tudi nogometaše, tako da včeraj niso odigrali predvidenih tekem v prvi in drugi nogometni ligi. Udeležencem Ljubljanskega maratona pa sneg ni zmogel do živega, prav tako kot ne navdušenim otrokom, ki so tako letos postavili prve snežake že na pragu krompirjevih počitnic.
