Svetlik obljubil prerazporeditev
A še preden bi se Svetlikova obljuba uresničila, je vlada Janeza Janše začela klestiti javno porabo, še posebno na socialnem področju. Po napovedih naj bi bilo v prihodnjem šolskem letu v primerjavi s preteklim za štipendije namenjenih 27 milijonov evrov manj, podatki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa kažejo, da je vse manjše tudi število prejemnikov državnih in Zoisovih štipendij: leta 2010 je državno štipendijo prejemalo skupno 41.500 dijakov in študentov, 1. junija letos pa le še nekaj čez 32.600. Zoisovih štipendistov je letos približno 10.000 manj kot pred dvema letoma.
Bistveno manj denarja naj bi vlada namenila tudi za prehrano in otroške dodatke, četudi je Svetlik ob ukinjanju štipendij nepolnoletnim dijakom dejal, da se bodo »otroški dodatki povišali za višino osnovne štipendije«. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) ob tem opozarja, da so se prihodki upokojencev in javnih uslužbencev znižali kvečjemu za nekaj odstotkov, mladi pa bodo za reševanje iz krize prispevali devetindvajset odstotkov svojih prejemkov.
Tudi to je eden poglavitnih vzrokov za to, da so v ŠOS pripravili svoj predlog zakona o štipendiranju. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pod vodstvom Andreja Vizjaka ga je zavrnilo z argumentom, da bi takšen zakon v prihodnjih letih premočno obremenil proračun. Ob tem so zatrdili, da so se pripravljeni pogovarjati o spremembah ureditve državnih in Zoisovih štipendij, vendar v ŠOS vztrajajo, da je njihov predlog ustrezen.
»Tudi mi smo se pripravljeni pogovarjati o spremembah, vendar glede na izkazano podporo javnosti menimo, da je že sedanji predlog dober in korak v pravo smer,« nam je dejal predsednik ŠOS Mitja Urbanc. Za rešitev vse bolj perečega položaja mladih so predlagali, da bi pri državnih štipendijah uvedli dodatek za »izjemni dosežek na področju družbenega življenja«, pri Zoisovih štipendijah pa bi dali večji poudarek prepoznavanju nadarjenosti. Urbanc bi uvedel tudi »deficitarne štipendije«, s katerimi bi mlade spodbudili k odločanju za poklice, ki veljajo za nezanimive, a ki hkrati ponujajo boljše možnosti za zaposlitev po zaključku izobraževanja.
Urbanc opaža, da se kljub njihovi pripravljenosti na dialog varčevalni pritiski stopnjujejo. »Mlade je udarila ukinitev subvencije za reševanje stanovanjskega problema, zdaj nam grozijo ukinitev oziroma prepolovitev študentske olajšave, uničenje javnega in kakovostnega šolstva ter negotovost zaradi reforme trga dela. Že poleti pa so z zvišanjem koncesijske dajatve dvignili obremenitev študentskega dela.« Predsednik ŠOS dodaja, da vlada za reševanje problematike mladih, v primerjavi z njeno skrbjo za nekatere druge družbene skupine, nima veliko posluha. Pri tem je izpostavil napoved predsednika DeSUS Karla Erjavca, da pokojnine v prihodnjih dveh letih kljub prvotnim načrtom vendarle ne bodo zamrznjene
študentskem denarju so v okviru razprave o proračunu EU govorili tudi evropski poslanci. Ker v proračunu manjka devet milijard evrov, je med drugim ogrožen tudi štipendijski program Erasmus, ki mlade spodbuja k študiju na tujih univerzah. Za prihodnji semester naj bi bil tako Erasmus, če denarja ne bodo dodatno zagotovile države članice, okleščen za devetdeset milijonov evrov. »Končna odločitev bo padla novembra na zasedanju evropskega sveta,« je povedala predstavnica Centra za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) Urška Šraj. Tudi če bi denarja res zmanjkalo, pa so slovenski študenti, ki že študirajo v tujini ali ki se odpravljajo na pot v januarju in februarju, tako pravi Šrajeva, lahko brez skrbi. »O tem, kaj se bo zgodilo v prihodnjem šolskem letu, pa še ne moremo govoriti,« je pojasnila. Na ljubljanski pravni fakulteti so bili študentje, ki načrtujejo odhod v tujino, že nekoliko vznemirjeni, nam je po vedala tamkajšnja predstavnica mednarodne pisarne Darja Rabzelj. Zato jim je posredovala vzpodbudno sporočilo CMEPIUS, v katerem je navedeno, da bodo, če bo sredstev zmanjkalo, nacionalne agencije in izvršna agencija v Bruslju storili vse, da bi sredstva vendarle zagotovili.
»V naslednjem semestru grem študirat v Nijmegen na Nizozemsko,« je bil odločen podiplomski študent novinarstva z ljubljanske FDV Sašo Avramovič. »Pričakujem, da bom v programu Erasmus prejel okrog 450 evrov sredstev, a tudi če jih ne bom, bom odšel,« je bil optimističen. Skupne stroške študija v Nijemegenu, kjer bo obiskoval tamkajšnjo fakulteto za družbene vede, je ocenil na približno osemsto evrov na mesec. »Če bo denarja premalo, bom delal,« je rekel. Vendar je prepričan, da z Erasmusom ne bo težav.
Samo iz Slovenije se je lani v tujino za en semester ali za vse leto odpravilo 1480 študentov. Večinoma so odhajali v Španijo, Nemčijo Avstrijo, Anglijo in na Portugalsko. Medtem je v Slovenijo prišlo študirat 1436 tujih študentov, največ iz Poljske, Španije, Češke, Francije in Portugalske. Med letoma 2000 in 2011 je s pomočjo Erasmusa v tujini študiralo 9500 slovenskih, Slovenija pa je sprejela 6880 tujih študentov.
