Trnova pot do prvih deset mest na svetu

Problematične naravne katastrofe in letalske povezave

Ljubljana na omenjeni lestvici vztrajno raste, je zapisala podžupanja Mestne občine Ljubljana Tjaša Ficko. Leta 2008 je namreč zasedla 82. mesto, leto kasneje 78., predlani se je pomaknila še mesto višje, lani pa še dodatni dve. Kot še pojasnjuje Fickova, je v zadnjem letu napredovala na področju javnega prometa in na stanovanjskem področju. Nobena kategorija sicer ni bila ocenjena slabše, res pa je tudi, da ji ni uspelo izboljšati dveh najslabših (nezadostnih) ocen, ki sta se nanašali na letalske povezave in na področje naravnih nesreč. Za obe kategoriji je Ljubljana dobila oceno 4, prislužila pa si ju je z domnevno neugodno lego na potresno nevarnem območju po eni in z odsotnostjo direktnih letalskih povezav po drugi strani. Odlični oceni 10 je medtem dobila samo dvakrat: za menjavo valute in stopnjo osebne svobode. Skupaj je mesto tako doseglo 302 točki od 390. Za primerjavo, leta 2010 je imela 300 točk, medtem ko jih je prvouvrščeni Dunaj zbral 371.

Nekaj zanimivosti

In kako Ljubljano vidijo pri Mercerju? Gre za prestolnico države, ki ima manjši obmejni spor s Hrvaško, a relativno stabilno politično situacijo, kjer ni pričakovati uporov, le tu in tam kakšno stavko ali protest. Zdi se jim, da tu ni ravno široko dostopnih sofisticiranih bančnih uslug. Večja v primerjavi z zahodno Evropo je, zanimivo, možnost gastrointestinalnih obolenj, in medtem ko je bolnišnična oskrba »skoraj na ravni mednarodnih standardov«, je treba ob hujših težavah in zapletenih posegih pomoč poiskati v tujini. Voda iz pipe je po mnenju raziskovalcev v Ljubljani sicer varna, a naj bi tukajšnji prebivalci raje pili ustekleničeno vodo. Kulturno produkcijo so označili kot dokaj dobro, zdi pa se jim, da primanjkuje mednarodnih gostovanj. Kar zadeva dostopnost hrane in pijače, so bili prav tako relativno zadovoljni, a kot kaže, jim določenih uvoženih znamk v prestolnici ni uspelo najti. Glede alkohola sicer niso imeli pripomb. Med tujci naj bi bile v Ljubljani najbolj priljubljene soseske Murgle, Bežigrad, Trnovo, Rožna dolina in seveda center, kjer pa očitno primanjkuje vodovodarjev, ključavničarjev in drugih podobnih obrtnikov, saj so podkategorijo popravil gospodinjskih in hišnih naprav in opreme ocenili s skromno 7. Tudi klima jim ni všeč, dobila je namreč oceno 6. Enako je, mimogrede, dobil tudi Dunaj.

Lestvica naj ne bo edino merilo

Dr. Matjaž Uršič s centra za prostorsko sociologijo na fakulteti za družbene vede pravi, da je Mercerjeva lestvica med najbolj priljubljenimi in cenjenimi tudi drugje po svetu, ne le pri ljubljanski mestni oblasti. Po njegovih besedah je kakovostno izpeljana in metodološko ustrezna, ima pa seveda tudi svoje pomanjkljivosti. »Ta lestvica temelji na faktorju privlačnosti za določeno družbeno skupino, ki generira ekonomske učinke in ima zelo visok življenjski standard. Vendar pa ne pove nič o kakovosti življenja drugih družbenih skupin, o alternativcih, umetnikih, turistih, gospodarstvenikih in drugih,« pravi Uršič. »Ena od ključnih pripomb je tudi ta, da ni globalne vpetosti ocen teh mest. Dunaj je v kategoriji družbeno-kulturnega okolja denimo enako ocenjen kot London ali New York, pa ponudbe kulturnih in drugih dogodkov v teh mestih gotovo niso primerljive,« še opozarja sogovornik.

Ali naj bo torej takšna lestvica relevantna za ljubljansko mestno oblast? »V določenih aspektih lahko je, ne more pa biti edina relevantna. Če je cilj mesta generirati ekonomske učinke, potem je to dobra lestvica, če pa hočemo kulturno raznovrstnost, dvig kulturnega potenciala mesta in še kaj, potem je to premalo,« pravi. »Mestna občina mora predvsem ugotoviti, katere so tiste značilnosti Ljubljane, ki jih želimo spodbujati in poudarjati, ter najti strategijo, kako to doseči. Ljubljana namreč ne more imeti istih strategij kot druge prestolnice z več milijoni prebivalcev. Ustvariti si mora lasten profil.«