Tehnična kultura na Slovenskem je kljub vsej velikosti in majhnemu »bazenu« ljudi, iz katerega še danes črpamo vrhunske strokovnjake, visoko razvita, čeravno smo bili vedno nekakšen privesek večjim narodom. Starodobni avtomobili so naravnost idealno sredstvo, da lahko pokažemo, koliko se v nas skrivajo dobri stari časi. »V Sloveniji je tako po nekih ocenah okoli 10.000 starodobnih vozil, tistih pravih, ki jim s časom tudi narašča vrednost, pa bistveno manj. To je pač posledica naše socialistične dediščine in standarda v preteklih desetletjih, ko so pri nas prevladovali golfi, štirice, petice in zastave. Seveda tudi ta vozila na svoj način odražajo duh časa v naših krajih, a brez potenciala, da postanejo kdaj res iskani klasiki,« ve povedati Matjaž Šekoranja, predsednik Mercedes Klasik Kluba Slovenija.

Dejstvo je, tako meni Šekoranja, da je vse, kar vsaj nekoliko diši po preteklosti, povezano z nostalgičnimi čustvi in zato tudi zelo zanimivo. Pri starodobnikih je fascinantno dejstvo, da je že pred 30 leti obstajala vrsta vozil, ki so bila tehnično in oblikovno »state of art«. Imela so svoj značaj, zaradi visoke cene pa so jih vozile kronane glave, znane osebnosti in uspešni podjetniki.

Žlahtna patina časa je več kot odlična tema za pogovore, anekdote, članke, knjige, filme. Vozila znanih osebnosti tako na dražbah dosegajo izjemno visoke cene, saj po svoje vedo veliko povedati o njihovih lastnikih, s tem pa del te zgodbe postane tudi novi lastnik vozila. Ni jih veliko, ki lahko danes na primer rečejo: »Tega rolls-royca sva vozila John Lennon in jaz.«

V Sloveniji je le nekaj res dragih starodobnih vozil, katerih vrednost presega 100.000 ali celo nekaj 100.000 evrov, pravi Šekoranja, pa še ti so bili v zadnjih 20 letih uvoženi iz tujine. Mednje sodijo nekateri kabrioleti znamke Mercedes-Benz (na primer 300 SL) pa tudi nekatera druga vozila manj znanih znamk, ki pa lahko dejansko izkazujejo svojo historično vrednost. Značilnost nekaterih lastnikov pa je, da se z njimi ne želijo izpostavljati, saj so dragocena vozila že postala zanimiv predmet tatov. Sicer pa izbrani starodobniki, ki so bili narejeni pred drugo svetovno vojno, lahko dosegajo na dražbah tudi vrednosti nad 10 milijonov evrov, kot taki pa so lahko tudi dobra alternativa za naložbe. V tujini so starodobniki že davno prerasli v pravi posel, vrtoglave številke pri prodajah pa seveda dosegajo le redki izjemni primerki. Ali vozila, ki sicer sama po sebi ne bi bila nič posebnega, če ne bi imel kakšnega slavnega predhodnega lastnika.

Tako na lestvici, ki jo je sestavil Forbes, najvišjo ceno, ki jo je vozilo kdaj doseglo na kakšni dražbi, zaseda bugatti royale kellner coupe letnik 1931, ki so ga leta 1987 prodali za 8,7 milijona dolarjev, preračunano v današnjo vrednost pa to znaša 17,6 milijona dolarjev.

V Sloveniji nekako velja, da ljubitelji starodobnikov te seveda pripeljejo iz tujine in da so potrebni večje ali manjše prenove. Potem so prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti ter delu lastnih rok ali delu prijateljev in znancev. Obnova starodobnega vozila je namreč strokovno zahtevna in draga zadeva, usposobljenih za kaj takega pa tudi ni veliko. Določeni poklici, ki so povezani z obnovo starodobnikov, bodo celo izumrli, če jih ne bomo znali ohraniti kot del kulturne dediščine. V zahodni Evropi pa je starodobništvo že zdavnaj postalo posebna gospodarska panoga, ki vključuje tudi specializirano izobraževanje ustreznih strokovnih profilov. V Nemčiji na primer se tako obrne kar 5 milijard evrov na leto. »Prav klubi naj bi svojim članom omogočili izmenjavo pravih informacij o postopkih in storitvah, ki so primerne za postopke obnavljanja starodobnih vozil. Žal ni vedno tako, na prvem slovenskem izboru v septembru v Ljubljani cela vrsta klubov sploh ni imela primernega vozila, ki bi ga lahko prijavila na ocenjevanje po mednarodnih standardih FIVA,« ugotavlja Šekoranja.

Za vse tiste, ki ne premorete toliko volje, časa in denarja, pa se vaše oko vendarle rado ustavi na kakšnem starodobnem lepotcu na štirih kolesih, si nekaj teh lahko ogledate tudi v tehniškem muzeju v Bistri, kjer zavzema posebno mesto dvosedi piccolo iz leta 1906, ki velja za najstarejši ohranjeni avtomobil v državi.