Na mariborsko okrajno sodišče je prva prišla vedeževalka. Svojo kozmično energijo je širila z vztrajnim smehljanjem, krasila jo je oprijeta kratka črna obleka, na sebi je imela oblico zlatega nakita, zlate so bile tudi visoke pete njenih čevljev. Na županu in obdolženi direktorici se ni nič svetilo, saj sta običajna smrtnika. Vsi trije so se sodniku Boštjanu Polegeku izrekli za nedolžne.
Domnevne koruptivne razsežnosti vedeževalkinega službenega stanovanja je Dnevnik obelodanil julija lani. Ježovitovi je občinski stanovanjski sklad kupil stanovanje, zanj plačal 146.000 evrov in ji ga nato dal v službeni neprofitni najem. Na naše pisanje je postala pozorna komisija za preprečevanje korupcije, ki je že tri dni po objavi članka stopila v stik s policijo in tožilstvom. Slednje je spisalo obtožni predlog, iz katerega izhaja, da naj bi se zgodila tri kazniva dejanja, ker je službeno stanovanje dobila komercialistka, ki o sebi trdi, da ima zelo dobro tretje oko, sposobnost videnja in predvidevanja dogodkov v bodočnosti.
Karin je torej morala že lep čas vedeti, da jo bo obdolžil Boris Marčič, okrožni državni tožilec. Marčič je prekaljen tožilec za področje gospodarskega kriminala, med drugim je za zapahe spravil razvpitega borznega maga Davorina Sadarja.
Marčič je mariborskega župana obdolžil, da je zlorabil svoj položaj in svoj vpliv na direktorico Vindiš-Furmanovo. Junija 2010 je sklad objavil razpis za oddajo 110 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Na razpis so se prijavili: vodja vrtca, zdravnik specializant, kustodinja za razstavne dejavnosti in vedeževalka Karin. Čeprav Ježovitova ni sodila v nobeno kategorijo pomembnih kadrov, ki jim po pravilniku pripada službeno stanovanje, je Kangler predlagal prav njo.
Svojo odločitev je utemeljil z argumentom, da je Ježovitova članica občinskega sveta invalidov. Po oceni tožilca je župan vedel, da to ni res. V to posvetovalno telo jo je namreč imenoval šele dan po objavi skladovega razpisa. Kangler je direktorici sklada posredoval tudi potrdilo Društva invalidov Maribora z datumom 1. februar 2010, ki ga je Ježovitova priložila k prijavi. V njem predsednik društva Slavko Zakeršnik hvali njen angažma v svetu invalidov.
Županu bi moralo bilo znano, da vedeževalka februarja 2010 še ni bila članica sveta. Dopis je bil namreč ponarejen. Direktorica sklada je po prepričanju tožilstva vedela, da Ježovitova nima pravice dobiti službenega stanovanja v najem, a je pod Kanglerjevim vplivom kljub temu podpisala najemno pogodbo z njo in s tem zlorabila svoj uradni položaj. Ježovitovo je Marčič obdolžil zaradi ponarejanja listin.
Svoje obtožbe je tožilec utemeljil s prepisi policijskih prisluhov, ki do kosti razgaljajo, kako župan vodi mesto, gospodari s kadri in z občinskim premoženjem. Obramba je zato vse svoje moči usmerila v izpodbijanje zakonitosti obremenilnih prisluhov. Kanglerjev zagovornik Marko Bošnjak je včeraj navajal kopico razlogov za izločitev teh dokazov. Obstajala naj bi domnevna pristranskost sodnika, ki je izdal sodno odredbo za izvajanje prikritih ukrepov, je navajal advokat. Okrožni sodnik Janez Žirovnik naj bi bil pristranski zato, ker naj bi bil Kangler pred leti z njim v sporu. Tedaj je bil Žirovnik v vodstvu Sove, poslanec Kangler pa član parlamentarnega odbora za nadzor nad varnostnimi službami. Po Bošnjakovi oceni bi bilo treba iz spisa izločiti tudi dokumentacijo sklada, ki je bila zasežena na temelju Žirovnikove odredbe.
Sodnik Polegek včeraj ni napovedal datuma prve glavne obravnave. To bo storil, ko bo njegov sklep o predlogih obrambe dosegel pravnomočnost. Vprašanje pa je, ali je bil razlog dobre volje Ježovite tudi to, da so ji zvezde že razkrile sodnikovo odločitev.
