"Prihodnje leto ne morete prihraniti 150 milijonov evrov," je besede finančnega ministra Janeza Šušteršiča, da je vlada v proračunskih dokumentih upoštevala takšen prihranek na račun uveljavitve pokojninske reforme, komentirala Alenka Bratušek (PS). Če bi bilo to res, se prihodnje leto ne bi smel upokojiti nihče, je dodala.
"Kaj se računa, da bodo ti upokojenci umrli? Saj jih je vedno več, ne manj," pa je dejal Mirko Brulc (SD).
Bratuškova je želela vedeti, kaj konkretno bo omogočilo takšne prihranke. Ker ji Šušteršič ni dal zadovoljivega pojasnila, bo k odgovoru pozvala tudi ministra za delo Andreja Vizjaka.
Pokojninska reforma, ki naj bi bila uveljavljena s 1. januarjem 2013, je sicer še v usklajevanju. "Kaj bo s prihranki, če reforma ne bo sprejeta," je zato vprašal Stanko Stepišnik (PS), ki v proračunskih dokumentih pogreša pozitivizem, optimizem, akcijo. Treba je narediti več na strani prihodkov, je zahteval.
DeSUS se ne strinja
Vlada je v predlogu zakona o izvrševanju proračuna predvidela tudi, da se pokojnine prihodnje leto ne uskladijo, je povedal Šušteršič. S tem se v stranki DeSUS ne strinjajo. Kot je napovedala Marija Plevčak (DeSUS), na ponovno zamrznitev pokojnin ne bodo pristali, zato bodo pripravili ustrezno dopolnilo. V Kapitalski družbi je ravno za te namene vsako leto rezerviranih 50 milijonov evrov, "ne govorite, da bo šlo to iz proračuna", je opozorila.
Andrej Šircelj (SDS) se je strinjal s Plevčakovo, da so na področju pokojninske blagajne težave, a prav tako je velik problem z mladimi, ker se z njimi nihče ne ukvarja in ne morejo dobiti zaposlitve, je opozoril. In prav s tem se ukvarja proračun, je dodal.
Širclju se zdi predlog proračuna realen. "Ta proračun pomeni določeno streznitev - da ne moremo več trošiti, kot dejansko ustvarimo," je dejal. Glavno vprašanje po njegovem mnenju je, ali je gospodarstvo sposobno financirati 160.000 zaposlenih v javni upravi. Prišla je ura resnice, ko moramo povedati, da lahko porabimo le toliko kot ustvarimo, je ponovil. Šušteršič pa je povedal, da si vlada od znižanja mase plač za zaposlene v javnem sektorju za pet odstotkov obeta 200 milijonov evrov prihrankov.
Tudi finančni minister je zatrdil, da je predlog realen. V celoti temelji na predlaganih ukrepih in te ocene so realne, je zatrdil, hkrati pa priznal, da je kljub temu prisotna neka negotovost, ki pa se je ne da odpraviti.
Šircelj je podprl namero vlade, da se bolj obdavči kapital, tiste z višjimi dohodki in potrošnjo. Na tej podlagi lahko že v letu 2013 začnemo nov razvoj, je menil. Vlada načrtuje zvišanje nekaterih davkov in praktično vseh okoljskih dajatev ter zmanjšanje nekaterih davčnih olajšav, je naštel Šušteršič. Prihodnje leto si tako obeta dodatnih 290 milijonov evrov dodatnih davčnih prihodkov oz. še več z uveljavitvijo načrtovanih ukrepov na področju utaje davkov.
V letu 2013 se bodo povečala tudi evropska sredstva, ob čemer je Šircelj izrazil pričakovanje rasti obsega investicij - tako iz domačega kot tujega kapitala. A imeti moramo program, kam se bo investiralo, je opozorila Plevčakova.
Obseg sredstev za investicije se prihodnje leto povečuje za 600 milijonov evrov, v veliki meri na račun evropskih sredstev, je pojasnil Šušteršič. Med spodbudami za gospodarstvo je izpostavil še pavšalno obdavčitev za mala podjetja, znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb, neomejeno investicijsko olajšavo in zvišanje olajšave za raziskave in razvoj. Ker letošnji dobički podjetij verjetno ne bodo pretirani, Šušteršič iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb pričakuje prihodnje leto 200 milijonov evrov manj proračunskih prihodkov.
