Kot je ob tem sporočil ustanovitelj WikiLeaksa Juliane Assange, ki ostaja ujet na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, na novo objavljeni dokumenti razgaljajo način delovanja v priporih v Iraku in na Kubi po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Med njimi je priročnik za zaposlene v Guantanamu iz leta 2002, ki je nastal kmalu po odprtju tega zapora, namenjenega za v t.i. vojni proti terorizmu zajete domnevne pripadnike Al Kaide in talibane.
"Ta dokument ima veliko zgodovinsko vrednost. Guantanamo je upravičeno postal simbol za sistematične kršitve človekovih pravic na Zahodu," je menil Assange. Kot je še dodal, v priročniku zapisane politike ravnanja s priporniki odražajo "anatomijo zveri", tj. priporov po napadih 11. septembra, kjer "zakon in pravice ne veljajo, kjer se lahko ljudi zapira brez sledi, če je to po volji ameriškega ministrstva za obrambo".
Predsednik ZDA Barack Obama je takoj po prihodu v Belo hišo obljubil zaprtje Guantanama, a doslej tega ni uresničil, predvsem zaradi odločnega nasprotovanja selitvi zapornikov na ozemlje ZDA v ameriškem kongresu. Na vojaškem sodišču v Guantanamo trenutno poteka odmevno sojenje peterici zaradi sodelovanja v napadih 11. septembra, potem ko Obami ni uspelo uresničiti tudi obljube, da bodo ta sodišča ukinjena in procesi preneseni na civilna sodišča.
WikiLeaks je Washington prvič razjezil leta 2010 z objavo poplave diplomatskih depeš z ameriških veleposlaništev po vsem svetu ter zaupnih vojaških dokumentov o vojnah v Iraku in Afganistanu.
Ta objava je tudi vzrok, zakaj je Assange že nekaj mesecev ujet na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Trdi namreč, da se v ozadju zahteve Švedske za njegovo izročitev skriva namera ZDA, da mu sodijo zaradi izdaje zaupnih informacij. Potem ko je Velika Britanija prižgala zeleno luč za njegovo izročitev na Švedsko, se je tako zatekel na omenjeno veleposlaništvo in Ekvador prosil za politični azil, ki ga je tudi dobil.
Zaradi omenjene objave oziroma posredovanja objavljenih dokumentov WikiLeaksu se je sicer v zaporu v ZDA znašel vojak Bradley Manning. Tožilstvo je proti njemu vložilo obsežno obtožnico, v kateri je najhujša obtožba pomoč sovražniku, za kar je zagrožena dosmrtna ječa.
