Po naših informacijah bo namreč banka, ki ji je Narodna banka Srbije (NBS) maja letos odvzela dovoljenje za delo in njeno zdravo premoženje prenesla na Novo Agrobanko (ta je v izključni lasti srbske države), ena od tem pogovora jutrišnjega srečanja slovenskega in srbskega ministra za zunanje zadeve, Karla Erjavca in Ivana Mrkića. Konec tedna se izteče tudi šestmesečni rok, ki so ga tuji lastniki Agrobanke dali na voljo srbski vladi za dogovor o načinu vračila lastnine. Ker je do tega še daleč, bo del vlagateljev morda že v kratkem zoper Srbijo sprožil postopek pred mednarodno arbitražo v Washingtonu.

Aretacije vpletenih

»Vsi dokazi kažejo, da je šlo za klasično ekspropriacijo zasebne lastnine, zato smo prepričani, da bo rezultat pozitiven za delničarje,« nam je včeraj dejal Aleš Škoberne, izvršni direktor ciprskega podjetja Qwest Investment, ki je v solastništvu ACH in drugih slovenskih lastnikov, v banki pa je obvladovalo 2,8 odstotka delnic.

Vse kaže, da se Srbija diplomatskega pritiska ne bo ubranila zgolj z novicami o aretacijah ljudi, vpletenih v domnevno naklepno nepovratno črpanje denarja iz banke na račune srbskih podjetij. Samo včeraj je tako tamkajšnja policija pridržala tri osumljence, med drugim tudi enega od nekdanjih članov izvršnega odbora banke, ki ga sumi zlorabe položaja. Poleg delničarjev iz Slovenije (NLB, ACH in drugi), ki so deleže v precejšnjem številu primerov upravljali ali hranili za neznane fiduciarje, so bile med lastniki banke, ki je klecnila pod 310 milijoni evrov dolga, tudi finančne institucije iz Avstrije in Švedske.

Nad Srbijo še Carl Bildt

Prav ta skandinavska država naj bi po zatrjevanju naših sogovornikov najmočneje pritiskala na srbsko vlado. Švedski zunanji minister Carl Bildt je bil namreč pred prevzemom tega položaja pred šestimi leti član investicijskega odbora sklada East Capital, sicer enega od delničarjev Agrobanke, in to kot strokovnjak za Balkan. »Mednarodna arbitraža bo zelo negativno vplivala na prihodnja tuja vlaganja, saj bo Srbija izpadla kot nekredibilni partner in pravno tvegana država. Hkrati tudi vemo, da Srbija doslej ni dobila še nobenega postopka pred mednarodno arbitražo v svojo korist,« je poudaril Škoberne.

Za zdaj ni natančno jasno, koliko so znašale dejanske izgube slovenskih vlagateljev. Po nekaterih informacijah naj bi delničarji iz EU, ki so po javno dostopnih podatkih obvladovali okoli 60 odstotkov delnic banke, pričakovali vsaj 70 milijonov evrov odškodnine. Omenjeni znesek ne zajema 60 milijonov evrov, ki bi jih morala srbska država po dogovoru z največjimi delničarji, starem že skoraj leto dni, vložiti v kapital banke. Škoberne je prepričan, da »težave Agrobanke niso bile le ekonomske narave, ampak je bila žrtev političnih nesoglasij«. »Po uvedbi prisilne uprave v banki nova uprava ni dovolila ugotovitve dejanskega stanja, nekdanja srbska vlada pa je ekspropriacijo izpeljala čez noč,« je dejal Škoberne, ki je prepričan, da »je načrt za uničenje banke prišel iz vrst vlade nekdanjega premierja Mirka Cvetkovića, in sicer v imenu višjega cilja – reševanja bančnega sistema v Srbiji«.