Koren-Gombočeva je za naš časnik navedla nekaj dejstev, ki terjajo dodatna pojasnila. Zato smo se nanjo ponovno obrnili z vprašanji, ki pa za zdaj ostajajo brez odgovorov, saj se poslanka ne odziva niti na telefonske klice niti na SMS-sporočila. Obrnili smo se tudi na službo za stike z javnostjo stranke SDS in nanjo naslovili nekaj vprašanj za poslanko. Prosili smo, ali vendarle lahko pove, kdaj je seznanila organe pregona z domnevno spornim spričevalom in jim ga tudi predložila, saj je bila, če njene navedbe držijo, lahko tudi sama napeljana h kaznivemu dejanju. Prav tako smo prosili, ali lahko pove, kakšno vlogo, če sploh kakšno, ima pri tem njen soprog, zaposlen pri policiji, ter kakšni postopki so bili sproženi v SKB v zvezi z njeno odpovedjo delovnega razmerja. Zanimalo nas je tudi, ali se je na delovno mesto v SKB prijavila z domnevno spornim spričevalom, kar pomeni, da ga je vsaj enkrat vendarle uporabila. V stranki so nam odgovorili le, da je poslanka do zdaj v zvezi z izobrazbo odgovorila že na vrsto novinarskih vprašanj in da so delovnopravna pogodbena razmerja posameznih poslancev pred nastopom funkcije stvar vsakega posameznega delodajalca in delojemalca in jih ne stranka ne poslanska skupina SDS ne preverjata.

Na policiji naj ne bi bilo ovadbe

Koren-Gombočeva nam je namreč zatrdila, da je domnevno sporno spričevalo sama odnesla na policijo in tudi ovadila osebo, ki naj bi ji v zvezi s tem poslala nekaj SMS-sporočil in v njih navajala, da se čudi, kako nekateri brez ustrezne izobrazbe zasedajo delovna mesta v SKB. Dejala je tudi, da se je s SKB razšla sporazumno, v banki pa zaradi varstva osebnih podatkov še vedno ne želijo niti potrditi niti zanikati navedb, da je bila zaradi neverodostojnega spričevala primorana zapustiti delovno mesto v eni od njihovih poslovalnic. A po naših neuradnih, vendar zanesljivih informacijah so v banki v povezavi s tem sprožili določene postopke, o čemer naj bi obstajale tudi zabeležke, prav tako naj bi bili pri njih domnevno sporni papirji, ki bi lahko zanimali organe pregona. Neuradno namreč na policiji od poslanke niso prejeli ovadbe. Če bi jo, bi bilo, pravijo naši viri, to zagotovo zavedeno v njihovi evidenci, zadevo pa bi policijska postaja ali uprava v reševanje odstopila kriminalistom. Z odgovorom na vprašanje, ali je ovadba res bila podana ali ne, bi poslanka takoj ovrgla tudi pomislek, ki se je nehote pojavil v zvezi z delom policije. Anonimni vir v pismu namreč navaja, da naj bi ovadbo na policiji pometli pod preprogo zato, ker je tudi njen soprog zaposlen v policiji. Po naših podatkih v enoti za izravnalne ukrepe na območju Maribora.

Državni organi redno preverjajo verodostojnost spričeval

Zaradi navedb poslanke so prizadeti tudi v UPI – Ljudski univerzi Žalec, kjer naj bi Koren-Gombočeva po lastnih navedbah poskušala priti do srednješolske izobrazbe, a se je takrat pojavil nekdo, ki je ne le njej, temveč kar 32 osebam ponudil možnost, da pridejo do izobrazbe po hitrem postopku. To je skrb vzbujajoče, saj pomeni, da je poleg poslanke nekje zaposlenih še 31 ljudi, ki prav tako zasedajo delovna mesta z neustrezno izobrazbo. Direktorica UPI – Ljudske univerze Žalec Franja Centrih je dejala, da pri njih do zlorab ne more priti, saj imajo že od leta 2000 vpeljan sistem kakovosti po standardih ISO.

»Po preverjanju skupaj z našo odvetnico smo ugotovili, da omenjeni poslanki nikoli nismo izdali spričevala ali kakršnega koli potrdila o pridobitvi izobrazbe v okviru naših izobraževalnih programov. V zadnjih 12 letih pa pri nas, po naših evidencah, nikoli niti ni bila vpisana,« je zatrdila Centrihova. Z drugimi besedami, praga žalske ljudske univerze Koren-Gombočeva najbrž nikoli ni prestopila. Centrihova je še dejala, da k njim redno prihajajo poizvedbe o verodostojnosti izdanih spričeval. »Zlasti s strani državnih organov, od carine do policije,« je pojasnila Centrihova. Prav tako se ne spomni, da bi do zdaj v teh preverjanjih kadar koli ugotovili nepravilnosti. Če bi jih, bi o tem zagotovo obvestili ustrezne organe.