Lastnik Vjekoslav Martinko je diplomirani inženir strojništva. Leta 1996 je prekinil mednarodno poslovno kariero – bil je predstavnik multinacionalne družbe za osrednjo Evropo na področju petrokemije. Nikoli ni razmišljal o hotelu, v sebi pa je imel gostoljubnost zagorskih vasi, od koder izvira njegova družina – ko gre tujec po ulici, se ga pač povabi na pijačo.

»Menil sem, da sem končal neko obdobje v življenju, odločilno pa bilo to, da nisem želel odpeljati otrok iz njihove kulturne sredine, želel sem, da najprej končajo šolanje. Hlepenje po karieri, bogastvu…, vse ima meje, če si jih postaviš sam. Vse pač izhaja iz srca in občutkov. Ne gre za to, da nekaj hočeš, dobivati moraš brez posebnih pričakovanj le veter v jadra. Veter sam zapiha, ko je čas za to. Vsaka situacija je namreč zaradi razloga, najpomembnejše je sprejemanje vsega.«

Družina je takrat živela v Zagrebu in odločil se je, da kupi vikend v Kvarnerju. Ponudili so mu prvo nadstropje Vile Adele in pomislil je, da bi tam lahko uredil apartma za prijatelje, ki jih je spoznal med službovanjem v različnih državah Evrope. Potem je prišlo leto 1996, ko je bil sprejet zakon, ki je omogočal odkup družbenih stanovanj. »In takrat me je prijelo, ker me je pritegnila Villa Astra, v kateri so bila stanovanja. Rekel sem si, da bom naredil hotel za tiste, ki ne marajo hotelov.« Sam je namreč 15 let preživel po hotelih na številnih službenih poteh. Dobrih, kakovostnih, vendar brez duše.

V Villi Astra so po drugi svetovni vojni uredili pet stanovanj za oficirje, uradnike in zdravnika. Tri družine so stanovanje želele takoj prodati, eno je bilo prazno in zamenjali so z občino, eno stanovanje pa so pozneje odkupili. Prenova je trajala eno leto, proračun je bil zelo velik, poleg lastnih sredstev so dobili tudi posojilo, ki so jih takrat začeli odobravati na Hrvaškem za prenove starih objektov za namen turizma.

Z nasmehom se spominja prvih gostov: »Prvi gostje so bili za novo leto 2002. Poroka je bila, mlad par z Reke se je želel poročiti prav tu.« Kmalu so jih obiskali iz združenja Schloss hotelov in jih vključili. Dvakrat letno je skupščina združenja in kot je povedal lastnik Martinko, je to prostor za izmenjavo izkušenj, koristne pa so tudi kadrovske izmenjave med posameznimi hoteli.

Vsi zaposleni so zelo povezani, sodelujejo in dopolnjujejo se z enim samim ciljem: da se nihče, ki pride k njim na obisk, ne bo počutil kot gost v hotelu, ampak kot družinski član. Za Alin Živanović, zadolženo tudi za marketing, je zato samoumevno, da o vseh gostih, ki pridejo k njim, vedo, kaj delajo, kaj si želijo, kaj radi jedo… »Naši gostje so tisti, ki cenijo, da je nekdo ohranil nekaj lepega; Villa Astra je mesto srečevanj, kreativnosti.«

Vila je znana po snemanju telenovele Vila Marija, ki je zelo priljubljena na Balkanu, tako da – posebno iz Bosne – prihajajo dekleta, ki se fotografirajo pred vilo.

Imajo svoj vrt, kjer pridelujejo na biodinamični osnovi, del živil pa prihaja tudi od drugod, na primer krompir iz Zagorja. Kuhajo sezonsko, sveže, veliko morske hrane, zelenjave, sami pečejo kruh, imajo istrska oljčna olja. Chef kuhinje Mislav Klepić in vodja strežbe Milenko Savić pravita, da se gostje večinoma prepustijo. Na vrtu vile velikokrat razveseljujejo goste s koncerti. Sodelujejo namreč z umetniki iz Kvarnerja in glasbeno šolo, gospod Martinko pa je bil soustanovitelj Festivala Kvarner.

V hotelu je Vjekoslav Martinko vsak dan. Ima precej karakteristik perfekcionista. Vedno na vse gleda kot na potencial, tudi v problemih vidi predvsem možnosti, ki se nam ponujajo, oziroma pogleda, kaj se lahko iz tega naučimo. »Eno je slika, ki jo vidite, drugo pa je slika, ki vam govori, kaj se želi narediti, kaj prinaša novo, napredno. Je že tako na tem svetu; srečata se duša popotnika in gostitelja in vsak od njiju je pripravljen nekaj dati in nekaj sprejeti. In takrat se zgodi nekaj čudovitega, nekaj klikne. Srečanja z užitkom radosti obstoja. Ja, to je moj hotel...«