Razglednica iz Beograda
Srbski umetnik in teoretik Miško Šuvaković je z delom Slovenska filozofija dan pozneje prispeval dobrodošel in širok, četudi precej splošen pogled s strani na sodobno slovensko filozofijo. Med drugim ponudi uvode in uvide v filozofske prispevke Dušana Pirjevca, Mladena Dolarja, Uroša Grilca, Marine Gržinić, Tineta Hribarja, Iva Urbančiča, Alenke Zupančič in Bojane Kunst. Ne izostane niti zastavonoša Slavoj Žižek, ki je po njegovi oceni zaslužen za »uveljavljanje filozofije kot množičnega in medijskega spektakla«. Zanimivo vprašanje je, ali bi se obravnavani filozofi prepoznali v podobi sebe, kot jo zariše Šuvaković. V sproščenem slogu zapisane eseje je prevedla Vlasta Vičič.
Furlanske pesmi italijanskega besednega in filmskega mojstra Piera Paola Pasolinija je založbi v natis ponudila Jolka Milič, ki je obenem poskrbela za izbor, urejanje in prevod iz furlanščine. Miličeva v spremnem zapisu prostodušno prizna sveto grozo in očaranost, ki sta jo prevzela ob prevajanju iz tega romanskega jezika, ki ga govori več kot pol milijona ljudi v Furlaniji - Julijski krajini. Imela pa je srečo z dvojezično izdajo, saj je Pasolini pesmi sam prevedel v italijanščino. Paket z letnico 2012 prinaša še razpravo nemškega pisatelja Ernsta JüngerjaDelavec: Gospostvo in lik v prevodu Alfreda Leskovca. Razprava je izšla leta 1932 in je po prepričanju mnogih kritikov napovedala totalitarno oblast v Nemčiji. Zapiše: »Da teorije ne zadoščajo, nam čedalje razločneje kaže način, na kateri te postajajo nasproti dejstvom bledikave.« Spremno besedo je pripisal filozof Dean Komel.
Vpogled v pesniški vsakdan
Pesnik in esejist Miklavž Komelj pa je več kot leto dni v rokopisnem oddelku NUK urejal zapuščino stanovskega kolega Jureta Detele. Njegova zapuščina je po Komeljevih besedah »divja erupcija«, ki je v knjižnico prispela kot »velikanski kup med sabo premešanih listov in lističev«. Detela je objavljal relativno malo – tehtal je vsako besedo – in za časa življenja obelodanil le dve knjigi pesmi. A pisal je vseskozi: iz zapuščine je razvidno, da je bilo zanj bolj kot pisanje daljših tekstov značilno nenehno zapisovanje miselnih prebliskov, ki so včasih zgoščeni do aforističnosti. Dobrih 360 strani dolg izbor sestavljajo Detelove miniaturke o glasbi, slikarstvu, kiparstvu, poeziji, tu je tudi v verze oblikovan esej o plesu. V dveh knjigah Orfičnih dokumentov je objavljenih še nekaj Detelovih pisem in risb, ne manjkajo tudi skrbno razdelane opombe, datacije in Komeljeva z nalezljivo simpatijo do avtorjevega dela spisana spremna študija. Detelova poezija je v poskusu vzpostavljanja govorice z resnično zavezujočimi odnosi do vseh živih bitij docela izjemna, je ocenil Komelj.
Po napovedih urednika zbirke Andreja Medveda bo letnik 2013 posvečen predvsem pesništvu. Pot med platnice bodo našli novi stihi Svetine in Komelja ter Tomaža Šalamuna. Medved se bo – po lani izdani 2400-stranski antologiji slovenske avantgardne poezije med letoma 1965 in 1983 – predstavljal v nekoliko krajši ediciji. Pripravlja namreč 600-stranski izbor sodobne slovenske poezije, ki bo obdobje 1983–2013 »premeril« od Detele do Katje Perat.
