Prve ocene, objavljene aprila, so primanjkljaj za leto 2011 postavile na 9,1 odstotka BDP, kar je bilo precej blizu vladne napovedi devetodstotnega primanjkljaja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Aprila je grški statistični urad napovedal tudi nižji dolg pri 165,3 odstotka BDP. Grčija se je sicer zavezala, da bo dolg do leta 2020 znižala na 120 odstotkov BDP.
Grški statistični urad je v začetku meseca popravil tudi ocene padca BDP za lansko leto, in sicer iz sprva napovedanih 6,9 odstotka na 7,1 odstotka. Zaradi strogih varčevalnih ukrepov se Grčija že peto zaporedno leto sooča z recesijo, iz katere pa ne bo izšla niti prihodnje leto. Leta 2009, tik pred izbruhom dolžniške krize, je sicer Grčija imela 15,6-odstotni primanjkljaj, dolg pa je znašal 129,7 odstotka BDP.
Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), t.i. trojke, so prejšnji teden sicer zapustili Atene, vendar pa dogovor o novem varčevalnem paketu za leti 2013 in 2014, težkem 13,5 milijarde evrov, ki ga morajo Atene sprejeti v zameno za nov obrok posojila, še ni v celoti dosežen. Grčija denar nujno potrebuje za dokapitalizacijo bank, servisiranje dolga ter izplačevanje plač javnih uslužbencev in pokojnin.
