Suženjstvo obstaja navkljub zakonski prepovedi v večini držav, v katerih ga beležijo. Ženske iz vzhodne Evrope na njenem zahodu silijo v prostitucijo, z otroki se na veliko trguje med zahodnoafriškimi državami in v Braziliji je mnogo mož prisiljeno k neplačanemu delu na velikanskih farmah. Sodobno suženjstvo se pojavlja v različnih oblikah, zajema pa ljudi vseh ras in starosti ter obeh spolov.
Otroke preprodajajo po 20.000 evrov
Britanski parlament je na problem sodobnega suženjstva skušal še posebej opozoriti in je pred dvema letoma zakonsko opredelil 18. oktober, evropski dan boja proti suženjstvu, za dan otoškega boja proti njem. "Priče smo izraziti dobri volji, da bi se na tem področju kaj naredilo, v realnosti pa ni nobenega pravega učinka. Govorimo lahko o pravi kugi (suženjskega dela), za katero smo mislili, da je bila izkoreninjena leta 1833, ko je (britanski abolicionist) Wilberforce ukinil suženjstvo," zdaj ugotavlja Anthony Steen, nekdanji konservativni poslanec in zdaj predsedujoči fundaciji za preprečevanje trgovine z ljudmi. "Ukinili smo tisto, kar je navzven vidno, ne pa tudi tega, kar ostaja prikrito," še dodaja.
Europol, evropski kriminalistični urad, ocenjuje, da je danes cena otrok, ki jih razne kriminalne združbe potem zlorabljajo za beračenje, ropanje in jih silijo v prostitucijo na stari celini, tudi do 150.000 evrov, zvečine pa si jih podajajo iz rok v roke za okoli 20.000 evrov. A žrtve niso samo otroci in ženske, tudi v Evropi so k suženjskemu delu primorani odrasli moški, zvečine gre za ljudi, ki so prisiljeni poravnati kakšen dolg, še posebej pa je to prisotno med azijskimi in afriškimi migranti, med katerimi ilegalci pogosto s prisilnim delom "odplačujejo" dolg tihotapcem z ljudmi.
Evropska komisija je junija letos sprejela petletno strategijo za izkoreninjenje trgovine z ljudmi, ki zajema štirideset novih ukrepov, od vzpostavitve posebnih nacionalnih policijskih oddelkov do oblikovanja skupnih evropskih preiskovalnih ekip za pregon tovrstne meddržavne trgovine. Kot prednostne naloge pa je komisija opredelila krepitev prepoznavanja, zaščite in pomoči žrtvam, zlasti otrokom; boljše preprečevanje trgovine z ljudmi; krepitev sodnega pregona trgovcev z ljudmi; izboljšanje usklajevanja in sodelovanja znotraj EU ter z mednarodnimi organizacijami in tretjimi državami, vključno s civilno družbo in zasebnim sektorjem, ter boljše poznavanje novih pojavov v trgovini z ljudmi in odzivanje nanje.
Dobičkonosna trgovina z ljudmi
Mednarodna organizacija dela (ILO) ocenjuje, da je v EU 880.000 žrtev prisilnega dela in prisilnega spolnega izkoriščanja. To je 1,8 človeka na 1000 prebivalcev, glede na najnovejšo raziskavo Euobarometra pa se 93 odstotkov Evropejcev strinja, da bi morale države članice EU pri boju proti trgovini z ljudmi sodelovati med seboj. Moški, ženske in otroci v ranljivem položaju so žrtve trgovanja za namene spolnega izkoriščanja ali izkoriščanja delovne sile, odvzema organov, prosjačenja, služabništva, prisilne zakonske zveze, nezakonite posvojitve in drugih oblik izkoriščanja. Trgovina z ljudmi mednarodnim kriminalnim organizacijam po svetu prinese več kot 25 milijard evrov dobička na leto. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je zato ob rob četrtkovi konferenci na Cipru, posvečeni sodobnemu suženjstvu, med drugim dejala, da je EU sprejela ambiciozno zakonodajo in ukrepe za boj proti trgovini z ljudmi, zdaj se je treba osredotočiti na izvajanje in zakonodajo moramo prenesti v realnost. "Ukrepanje je naša dolžnost, tako z moralnega kot s pravnega vidika. To dolžnost moramo izpolnjevati v partnerstvu z mednarodnimi organizacijami, tretjimi državami, organizacijami civilne družbe, zasebnim sektorjem in vsemi drugimi akterji, ki jih to zadeva, tako znotraj kot zunaj EU. Če želimo odpraviti trgovino z ljudmi, moramo ukrepati skupaj," je še zatrdila Malmströmova. Skupno število primerov uspešnega sodnega pregona v EU je na primer še vedno majhno. Predhodni rezultati analiz najnovejših podatkov kažejo, da se je število obsodb na področju trgovine z ljudmi med letoma 2008 in 2010 zmanjšalo, pri tem obseg tudi notranje trgovine z ljudmi (trgovanje z državljani EU znotraj Evropske unije) povečuje, čeprav so žrtve v njej zvečine iz držav zunaj Unije. Večina žrtev znotraj EU izvira iz Bolgarije in Romunije, zunaj EU pa iz Nigerije in Kitajske.
