Janez Malačič z Ekonomske fakultete je povedal, da je v Sloveniji rodnost po letu 1980 zelo padla, istočasno pa se zmanjšuje umrljivost. "Tako se povprečno trajanje življenja podaljšuje, posledica tega pa je hitro staranje prebivalstva," je dejal.

Ker se prebivalstvo stara, se pojavlja tudi potreba po večji vzdržnosti pokojninskega sistem, zato je Malačič politike pozval: "Politiki imate veliko odgovornost za to, da se pokojninski sistemi razvijajo in da se ohranja njihova vzdržnost. Če se namreč pokojninski sistemi ne bodo neprestano prilagajali, bo njihova vzdržnost zagotovo ogrožena." Ob tem je tudi ocenil, da Slovenija pri prilagajanju pokojninskega sistema zaostaja.

Malačič sicer ocenjuje, da bodo posledice staranja prebivalstva v prihodnjih letih velike, zato je prepričan, da bodo politiki o tej temi govorili še velikokrat.

Da bo temu res tako, mu je s podatki pritrdil njegov kolega z Ekonomske fakultete Jože Sambt. "V zadnjem desetletju se je pričakovana življenjska doba povišala za štiri leta, do leta 2060 pa bo znašala že 89 let za ženske in 84 za moške," je opozoril. Podaljšanje življenjske dobe bo imelo po njegovih besedah posledice tudi za pokojninsko blagajno: "Brez sprememb v pokojninskem sistemu bo čez trideset let več upokojencev kot zaposlenih."

"Številne države v Evropi so uvedle O-odstotno indeksacijo"

Sambt bi nekatere določbe v zdajšnjem predlogu pokojninske reforme zaostril, denimo določbo, da se za izračun pokojninske osnove namesto zdajšnjih 18 let upošteva 24 let. "Strokovno gledano ni nobenega razloga, da to obdobje ne bi raztegnili na 40 let, kolikor bo tudi zahtevana delovna doba. Takšen sistem namreč onemogoča manipulacije, saj preprečuje, da bi nekdo, ki je že zbral 24 dobrih let, načrtno zmanjšal višino vplačanih prispevkov," je dejal. Ob tem je postregel s podatkom, da bo slednje postopoma naredila Avstrija, kjer bo tudi sicer treba delati 45 let in do 65 leta starosti.

Tudi predvidena indeksacija pokojnin v razmerju 60 odstotkov z rastjo plač in 40 odstotkov z rastjo inflacije se Sambtu zdi premila rešitev. "Številne države v Evropi so uvedle O-odstotno indeksacijo, kar pomeni, da ko se enkrat upokojiš, ti pokojnina realno več ne raste, ampak se le še usklajuje z inflacijo," je opozoril. Dodal je, da imajo takšen sistem med drugimi Avstrija, Belgija, Velika Britanija, Italija in Francija.

Vsi, ki so se oglasili na današnji tematski seji odbora za delo, so se sicer strinjali, da je pokojninska reforma nujna. Matjaž Gams z Instituta Jožef Stefan Ljubljana je dodatno ocenil, da bi morala biti izvedena že pred petimi do desetimi leti. Sicer pa je prepričan, da je pokojninsko reformo najlažje izvesti v prvem letu mandata vlade.

Poslanec Mirko Brulc je povedal, da se v SD zavedajo demografskih kazalcev, ki kažejo, da se prebivalstvo stara, posledično pa tudi, da je pokojninska reforma nujna. Zato bo, kot je napovedal, stranka predlagano reformo najverjetneje podprla. Podporo reformi je napovedal tudi Jakob Presečnik (SLS).