Delojemalska stran ocenjuje, da so predvidena začasna in občasna dela za upokojence in brezposelne nesprejemljiva, saj naj bi neposredno napadala starejše brezposelne in povzročila še večjo segmentacijo na trgu dela. Skladno s tem zahtevajo umik tega predloga.
Poleg začasnih in občasnih del so še vedno nedorečene tudi kompromisne rešitve glede varne prožnosti, ki odpovedne roke skrajšujejo na največ 60 dni, sistem odpravnin približujejo obstoječi ureditvi, zgornjo mejo obdobja prejemanja nadomestila za brezposelnost pa puščajo pri danes veljavnih 25 mesecih.
Delodajalska stran si prizadeva za enoten, 30-dnevni odpovedni rok, nič kaj posebej zadovoljna pa ni niti s predlogom glede odpravnin. Sindikati medtem napovedujejo vztrajanje pri vprašljivosti omejevanja odpovednih rokov na največ 60 dni. Protipredlog naj bi podali tudi glede predlaganega znižanja nadomestila za brezposelnost za prve tri mesece s sedanjih 80 na 70 odstotkov osnove.
Še vedno so zelo različni tudi pogledi na predlagano omejevanje zaposlovanja za določen čas na največ 15 odstotkov. Delodajalci so proti uveljavitvi kvote, če že, pa bi morala biti ta po njihovem mnenju 30-odstotna. Sindikati medtem zagovarjajo petodstotno kvoto. Prav omejevanje prožnih oblik dela sicer predstavlja enega največjih strahov delodajalcev.
Vlada je reformo trga dela že poslala v DZ, premier Janez Janša pa je obljubil, da se pri pogajanjih, ki potekajo skoraj mesec dni, kljub temu ne bo nič spremenilo. Prav tako bo mogoče v teku postopka v DZ še sprejeti spremembe, je dejal. Pojasnil je še, da je za razpravo še pet ali šest tednov časa.
