Andreja Hartmana je policija prijela novembra 1997, sodišče pa mu je leta 2000 zaradi več kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili prisodilo visoko zaporno kazen. Ugotovilo je namreč, da se je heroinska naveza ukvarjala s prevozom večjih količin heroina v tovornjakih iz Bolgarije prek Slovenije v druge evropske države.
Tako je po sodbi sodišča Hartman od decembra 1996 do novembra 1997 organiziral tri prevoze prepovedane droge, pri čemer naj bi naveza pretihotapila najmanj 400 kilogramov heroina. Višje sodišče v Ljubljani je konec leta 2000 v veliki meri potrdilo sodbo kranjskega okrožnega sodišča. Vendar pa je Hartman še pred izrekom sodbe višjega sodišča pobegnil iz hišnega pripora. Slovenska policija ga je na podlagi mednarodne tiralice nato prijela šele decembra 2002 med mejnima prehodoma Dragonja in Sečovlje. Nato je na Dobu začel prestajati 14-letno zaporno kazen.
Leta 2004 je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti Hartmana in drugih pravnomočno obsojenih članov združbe. Hartman se je zato pritožil na ustavno sodišče, ki pa je maja 2006 njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ker je obsodba tako postala dokončna šele leta 2006, se je Hartman pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice, in sicer zaradi domnevnih kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Evropsko sodišče mu je pritrdilo v obeh točkah in mu prisodilo 1200 evrov odškodnine zaradi nepremoženjske škode. Država mu mora odškodnino izplačati v treh mesecih.
