Dejala je, a bi moral imeti komisar za gospodarstvo možnost zavrnitve določenega proračuna, če bi se izkazalo, da proračun ne ustreza evropski zakonodaji o višini proračunskega primankljaja in drugih določilih. Predlog bo na razpravah najverjetneje naletel na močen odpor, poroča BBC.
Evropski voditelji začenjajo dvodnevni vrh v Bruslju, na katerem se bodo osredotočili predvsem na vprašanje krize v območju evra. Visoko na dnevnem redu bodo tudi pogovori o evropski bančni uniji, ki naj bi bila ključni element za ponovno vzpostavitev zaupanja v evro.
Analitiki pričakujejo, da bo vrh potrdil nujnost vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora nad bankami do konca leta ter prižgal zeleno luč za preučitev idej o evrskem proračunu in pogodbah o reformah.
Krizno zatišje
Danes in jutri bo v Bruslju tekla razprava o bančnem nadzoru, strožjem fiskalnem nadzoru in neposrednih dokapitalizacijah bank iz reševalnih skladov. Tokratni vrh bodo v primerjavi s preteklimi spremljale mirnejše evropske borze in manjša zaskrbljenost glede dolžniške krize v Španiji in Grčiji, pravijo analitiki.
V sredo je francoski predsednik Francois Hollande dejal, da se približuje konec krize evroobmočja. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je predlagal fiskalno unijo s popolnim nadzorom nad davki in porabo. Dodal je, da bi morale države evroobmočja "težave reševati same" in dodal, da je prav zato namenjena pomoč evropskega podpornega sklada. To bo že letošnji četrti letošnji sestanek voditeljev držav evropske unije. Evropska centralna banka je prejšnji mesec napovedala, da je pripravljena kupovati obveznice v neomejenih zneskih pod strogimi pogoji.
Večjih dogovorov ni pričakovati
Gavin Hewitt z BBC pravi, da bodo ob mirnejši gospodarski klimi sicer razpravljali o gospodarski in monetarni uniji, vendar ne bo prišlo do kakšnih konkretnih novih dogovorov. Prvi od treh vrhov do konca leta bo tako predvidoma najkrajši in najbolj skromen z odločitvami.
Mednarodni upniki so z Grčijo v sredo sicer dosegli dogovor o varčevalnih ukrepih, ki so potrebni za naslednjo finančno injekcijo. Kljub temu po vsej državi načrtujejo obsežne demonstracije proti naslednjemu paketu krčenja porabe.
Merklova za oblikovanje evropskih skladov za podporo reformam
Nemška kanclerka Angela Merkel je v današnjem nagovoru v domačem parlamentu le nekaj ur pred začetkom vrha EU izrazila prepričanje, da bi moral imeti evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve možnost veta na nacionalne proračune držav članic. Zavzela se je tudi za oblikovanje novih evropskih skladov za podporo reformam v državah članicah.
"Verjamemo, in to govorim za celotno vlado, da bi lahko naredili korak naprej z zagotovitvijo pravice do posredovanja na evropski ravni" pri državnih proračunih, ki kršijo določila evropskega pakta za stabilnost in rast, je poudarila Merklova po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. Ob tem se sicer nemška kanclerka zaveda, da "na žalost" nekatere članice EU na tak korak niso pripravljene. Nemška kanclerka je sicer predstavila še idejo oblikovanja novih evropskih skladov, katerih sredstva bi bila namenjena posebnim projektom oziroma podpori izvajanja reform v evropskih državah.
Nemška kanclerka se je dotaknila še situacije v Grčiji. "Želim, da Grčija ostane v območju z evrom," je zatrdila. To po njenem ni le v interesu Aten, pač pa celotnega območja z evrom in EU. Dodala je še, da je v Atenah, tako v vladi kot med posamezniki v gospodarstvu in družbi, opazila iskreno željo po spremembah, čeprav reforme napredujejo počasi, še poroča dpa.
