V igri tudi Olmo Omerzu

Festival sicer sledi ustaljenim programskim potezam. V paradni tekmovalni sekciji festivala Perspektive se bo za glavno nagrado vodomec, ki jo bo podelila tričlanska mednarodna žirija, potegovalo deset svežih režiserskih imen, nekatera že nagrajena na mednarodnih festivalih. Med njimi bo slovenski režiser Olmo Omerzu s filmom Mlada noč, ki je svetovno premiero doživel že na letošnjem Berlinalu. Film je po besedah programskega direktorja festivala Simona Popka poln šarma, ki se ga je nalezel še iz časov češkega novega vala. S portretom brezizhodnosti med srbsko mladino, ki se zateka v spolnost in droge, v tej sekciji provocira film Klip režiserke in scenaristke Maje Miloš, morda najbolj izpostavljen pa je veliki zmagovalec žirije letošnjega Sundancea, Zveri južne divjine Benha Zeitlina, nekakšna parabola o "boju proti sodobnemu načinu življenja".

Tradicionalno sicer največ obiskovalcev pritegne sekcija Predpremiere. Še pred redno distribucijo bo na ogled 21 filmov, med njimi naj bi bil tudi dobitnik beneškega srebrnega leva za režijo Gospodar Paula Thomasa Andersona, ki bo prave hvale in slave, tako pravi Popek, deležen na oskarjih. Pravi, da zlati kipec ne bi smel uiti vsaj igralcema Joaquinu Phoenixu in Philipu Seymourju Hoffmanu. Zagata pa je v tem, da organizatorji Liffa še ne vedo, ali jim ga bo uspelo prikazati. Razplet naj bi bil znan kmalu. Na sporedu bo tudi celovečerec italijanskega režiserja Mattea Garroneja Resničnost, ki satirično pristopa k resničnostnim šovom. Festival ponuja še retrospektivo njegovega dela, med katerim je ekranizacija protimafijske knjižne uspešnice Gomorra. Med vrhunci v tej sekciji Popek izpostavlja film Holy Motors, ki ga podpisuje enfant terrible francoskega filma Léos Carax, ki je nekoč izjavil: "Navadno izhajam iz dejstva, da v moji glavi ni ničesar. Zato potrebujem kamero, da dobim navdih." Režiserju mojstrske ljubezenske zgodbe o dveh mladih brezdomcih Ljubimca z mostu Pont-Neuf (1991) se bodo letos poklonili tudi z retrospektivo njegovih igranih filmov. Pred redno distribucijo bodo prikazali dokumentarec Jaz sem Janez Janša umetniške trojice Janezov Janš, ki je letos - še preden ga je kdor koli videl - sprožil kar nekaj kontroverznih razprav. Tema filma je sicer docela resna, morda celo akademska - prevpraševanje identitete, identifikacije in osebnega imena kot blagovne znamke. Videti bo mogoče tudi dobitnika letošnje canske zlate palme, Ljubezen velikana evropskega filma Michaela Hanekeja. Tu je tudi igralec Ben Affleck, ki se že nekaj let posveča režiji. S svojim tretjim celovečernim filmom Misija Argo je po oceni Popka že dokazal, da sodi med žlahtnejša imena hollywoodskega avtorskega filma.

Retrospektiva filma ceste

Predpremiero bo doživel tudi dolgo pričakovani film Na cesti, ki je nastal po bibliji beatniške generacije - istoimenskem romanu Jacka Kerouaca o neumornem potepanju po severnoameriški celini. Pod režijo se podpisuje Brazilec Walter Salles, ki je motiv popotovanja in iskanja identitete osvetlil že v slovenskemu občinstvu znanih filmih Glavna postaja (1998) in Motoristov dnevnik (2004). Sallesov film bo prikladno izhodišče za tokratno tematsko retrospektivo filma ceste. Tej se bo s kartiranjem nedavne zgodovine avstrijskih kratkih eksperimentalnih filmov priključila tudi sekcija Kino-integral. Retrospektiva prinaša klasike tega značilnega severnoameriškega žanra, vse od ekscentrične komedije Zgodilo se je neke noči (1934) Franka Capre prek motoristične balade Goli v sedlu (1969) Dennisa Hopperja in ultimativnega kulta Peklenski asfalt (1971) Monteja Hellmana do evropskega odvoda v filmih Wima Wendersa, Chrisa Petita, Jana Sveráka in Boštjana Hladnika.

Geografska razvejanost filmskega izbora se iz leta v leto spreminja, letos bo tako mogoče videti filme s petih celin, med njimi bo nekaj več azijskih filmov. Med 18 filmi, ki so že prerasli omenjene sekcije in jih programski direktor uvršča v Panoramo svetovnega filma, sta letos dva filma iz držav nekdanje Jugoslavije, ki sta v zadnjem času požela precej zanimanja, Ljudožerec vegetarijanec hrvaškega režiserja Branka Schmidta ter Otroci Sarajeva v Sarajevu rojene režiserke Aide Begić. V sekciji Ekstravaganca so zatočišče našli drznejši filmski eksperimenti, kot je denimo Vstaja kubanskih zombijev, "prvi socialistični zombi film" Alejandra Bruguésa.

Sekcija Kralji in kraljice pa že leta predstavlja dela prepoznavnih in nagrajevanih filmskih mojstrov. Letos bodo v ospredju Koji Wakamatsu, Ulrich Seidl, Carlos Reygadas, Marco Bellocchio, Hong Sang-soo, Terence Davies, Benoît Jacquot ter ustvarjalni dvojec Wernerja Herzoga in Dmitrija Vasjukova.

Proračun na lanski ravni

Za ljubitelje statistike še nekaj dejstev. Zadnje desetletje ima Liffe obisk med 45.000 in 50.000 gledalci, s številom prodanih vstopnic pa več kot očitno premaguje krizo, ki je zadnja leta doletela obisk kulturnih prireditev. Lansko leto je bilo s 49.541 obiskovalci eno izmed rekordnih in Popek se nadeja, da bo tako tudi letos. Obisk vztrajno narašča vse od krstne edicije leta 1990, ko je števec obiskovalcev nameril številko 4000; leta 1993 je obisk presegel mejo 10.000 obiskovalcev, to številko je potem več kot podvojil leta 1999. Pet let kasneje je padel rekord - 52.000 obiskovalcev. Liffe je v vseh letih doslej obiskalo že skoraj 640.000 filmoljubcev.

Neposredni stroški festivala so letos ocenjeni na ravni lanskih: znašajo približno 300.000 evrov, ki jih bodo pokrili z izkupičkom od prodanih vstopnic, prispevki sponzorjev in donatorjev ter s podporo evropskega sklada Media in sofinanciranjem pristojnega ministrstva. Po pričakovanjih si bodo s prodajo vstopnic pokrili več kot polovico proračuna. "Glede tega smo precej unikatni. Malo je festivalov s proračunom, ki je v tolikšni meri utemeljen na prodaji vstopnic. Ministrstvo prispeva nekaj več kot 22 odstotkov neposrednih stroškov, kar je malo, če se primerjamo z drugimi festivalu v regiji. V primerjavi s sarajevskim imamo na voljo štirikrat ali petkrat manj denarja. To je odločilni faktor, da manjka vse tisto, kar nekateri pričakujejo," pravi Popek. Težkokategornih hollywoodskih filmskih zvezd na festivalu zato ne bo, bodo pa na njem gostovali številni zanimivi filmski ustvarjalci, ki bodo po projekcijah nagovorili občinstvo in odgovarjali na zvedava vprašanja.