Na podlagi obsežne preiskave je Durs doslej ugotovil za 12,5 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. "To so rezultati, ki jih lahko v tem trenutku s temi sredstvi dosežemo," je dejal vodja sektorja za davčni nadzor in mednarodno izmenjavo informacij Peter Jenko.

Durs je od bank zahteval podatke o vseh nakazilih v 42 davčno ugodnejših območij in o nakazilih iz teh območij na bančne račune slovenskih zavezancev. Ti očitno z davčnimi oazami sodelujejo vse pogosteje, saj se je število transakcij od leta 2009 do leta 2010 povzpelo za več kot 20.000, na več kot 72.000 transakcij. Durs, ki je nadzor nad poslovanjem z davčnimi oazami začel že leta 2009, se je sprva osredotočil predvsem na pravne osebe, zdaj pa naj bi se okrepil še nadzor nad fizičnimi osebami. Če je Durs pri nadzoru pravnih oseb pregledoval njihova nakazila v davčno ugodnejša območja, so jih pri pregledu fizičnih oseb zanimala predvsem nakazila iz davčnih oaz na njihove račune pri slovenskih bankah.

Fizične osebe so v davčne oaze nakazale 35 milijonov evrov, same pa so na račune pri slovenskih bankah prejele več kot 53 milijonov evrov. Kar 20 milijonov evrov teh je prejelo 1375 zavezancev, za katere zaradi prenizkih dohodkov Durs ni sestavil niti informativnega izračuna. Hkrati je 1085 zavezancev, za katere informativni izračun prav tako ni bil izdelan, v davčne oaze nakazalo osem milijonov evrov. Na Dursu sicer pojasnjujejo, da bi lahko šlo za dohodke iz kapitala, ki se ne vštevajo v letno osnovo za odmero dohodnine, a dacarjev se morebitni prejemniki visokih obresti iz naložb v tujini kljub temu ne bodo rešili. Te namreč zanima, kako je lahko nekdo, ki sicer očitno dosega nizke dohodke, ustvaril kapital, iz katerega danes izhajajo tako visoki dohodki.

Doslej je Durs opravil 111 pregledov fizičnih oseb in ugotovili 16 kršitev. Gre zgolj za zavezance, ki so se odzvali sami, poleg tega pa je izdanih še 25 predlogov za davčni inšpekcijski nadzor nad fizičnimi osebami. "Približno 30 odstotkov fizičnih oseb uporablja davčno ugodnejša območja z namenom, da zmanjšujejo davčne obveznosti," je povedala višja davčna inšpektorica Damjana Slapar Burkat. V vseh primerih poslovanja z davčnimi oazami seveda ne gre za izogibanje plačila davka ali za davčno utajo, v osredotočenju na bolj tvegane posle pa je Durs pregledal 350 pravnih oseb. Nepravilnosti so ugotovili v 108 primerih, po pojasnilih Slapar-Burkatove pa je glavni cilj zavezancev načeloma prenos dobička v območja, za katera velja nižja davčna stopnja. Nepravilnosti se pogosteje pojavljajo pri storitvenih dejavnostih, manj pri prometu z blagom, v podjetjih pa na primer niso znali pojasniti, za kakšna nakazila je šlo, ta niso bila niti podprta z dokumentacijo. Davčni zavezanci s svojimi pritožbami nad novo prakso Dursa niso uspeli, saj je dacarjem pritrdila tudi sodna praksa.