Predstavniki sindikatov so na prvem letnem kongresu Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) v Ljubljani izrazili prepričanje, da bodo težave trga dela in zgodbo o delovnih mestih v prihodnje bolj usodno kot zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ki je del reforme trga dela, zaznamovali drugi procesi.

Semolič se je v tej luči se je vprašal, kdo bo gradil drugo cev predora skozi Karavanke, kdo drugi tir do Kopra. "Tu se začne razprava o trgu dela, od tega bo odvisno marsikaj," je poudaril. "Denar je in bo, ampak ali imamo izvajalce podjetja, ki imajo znanje, reference in ki bodo sprejeli ta dela?" se je vprašal.

Po insolvenčne zakonodaje je za banke pogosto lažja

Bolj kot reforma trga dela ga skrbi tudi vloga bank. Banke se namreč v primeru težav podjetij pogosto takoj zatečejo k insolvečni zakonodaji, saj je ta pot zanje lažja, manjkrat pa se v nasprotju z nekaterimi drugimi evropskimi finančnimi ustanovami odločijo, da na prvo mesto postavijo interes ohranitve podjetja.

Sindikati se za spremembe na teh področjih zavzemajo zato, ker v primeru stečajev najkrajši konec vedno potegnejo zaposleni. Četudi imajo namreč pravico do odpravnine in druge pravice, jim na koncu ne ostane nič, je pojasnil predstavnik največje sindikalne centrale v Sloveniji.

Med temami, ki so podcenjene in se prav tako tičejo trga dela, je izpostavil tudi novo industrijsko politiko, ki v Sloveniji ne uživa "pravilnega razumevanja", problematiko zelenih delovnih mest, lesne industrije.

Vrsta problemov se po njegovih besedah začne in konča tudi pri delovanju pravne države. "Konkurenčne prednosti ne sme imeti delodajalec, ki ne spoštuje zakonodaje, to ni dobro. Nič ne pomagajo pravice v zakonodaji, če država ne zagotavlja spoštovanja zakona, ki ga je sprejela," je poudaril.

V Sloveniji se zakonov ne sprejema z razmislekom

Na tem mestu je opozoril, da se v Sloveniji zakonov ne sprejema z razmislekom, temveč po nujnih in skrajšanih postopkih. Posledica so nekakovostni zakoni, je dodal.

V zvezi z reformo trga dela oz. ZDR je nato izpostavil, da z njim ne bomo odprli novih delovnih mest. Kot je spomnil, so sindikati leta 2003 pristali na znižanje odpravnin z ene polovice plače na leto na eno tretjino, pa to ni prineslo večjega števila zaposlenih za nedoločen čas.

Tedaj so socialni partnerji skupaj sprejeli tudi možnost odpuščanja iz poslovnih razlogov, kar prav tako ni prispevalo k novemu zaposlovanju in ohranitvi delovnih mest, je spomnil.

Nadaljeval je s spremembami, sprejetimi leta 1996, ko so z željo okrepiti konkurenčnost slovenskega gospodarstva in zaposlovanja znižali prispevno stopnjo delodajalcev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi od tega ni bilo kaj dosti, je dejal.

Kaj konkretno bi torej po mnenju sindikatov na področju trga dela sploh veljalo reformirati? Po Semoličevih besedah predlagajo, da bi bila plačilna lista izvršilni naslov v primeru, ko delavec ne bi dobil plače, tako da mu ne bi bilo treba tega dokazovati na sodišču. To naj bi pospešilo postopek poplačila.

Sindikati bi tudi spremembe na področju agencijskega dela

Sindikati se zavzemajo tudi za spremembe na področju agencijskega dela. Kot je izpostavil prvi mož ZSSS, imamo v Sloveniji trenutno 145 agencij, v celi Italiji pa jih je šest.

Do novih rešitev bi moralo priti pri dajanju koncesij agencijam in pri preprečevanju primerov, ko denimo agencijski delavci vsak mesec dobijo nove pogodbe in se ne morejo izviti iz negotovosti, je dejal. Strinjal pa se je, da je treba tudi pri vprašanju agencijskega dela upoštevati specifike določenih dejavnosti.

Prav tako delojemalci zahtevajo spremembe zakona o jamstvenem in preživninskem skladu, tako da bi sklad delavcu, ki dva meseca zapored ne bi prejel plače, zagotovil nadomestilo v višini razlike do minimalne plače. Sklad bi nato za izplačani znesek terjal delodajalca, je spomnil Semolič.

Prednostna pravica pri zaposlovanju

Pojasnil je še, da bi bilo dobro, da se v ZDR vrne staro določbo, po kateri bi imel odpuščeni delavec v primeru, da bi delodajalec znova zaposloval, prednostno pravico. To naj bi bilo pomembno zaradi možnosti množičnega odpuščanja v javnem sektorju. Prihodnja vlada bi lahko namreč ocenila, da se zgolj z odpuščanjem ne da premagati krize, saj to zvišuje stroške države in zmanjšuje kupno moč prebivalstva, je menil.

V zvezi z zahtevami delodajalcev po mehčanju postopkov odpuščanja, s čimer naj delovni spori na sodiščih ne bi več padali zaradi procesnih napak, je ocenil, da mora v primeru vsakega spora priti do ugotavljanja resnice, da je potrebna pravičnost oz. da je treba to pravičnost varovati.