Šestintridesetletni Zavec je že pred časom nakazal, da je njegovo sodelovanje z dolgoletnim menedžerjem, Nemcem Ulfom Steinforthom iz nemškega kluba SES Magdeburg, zašlo v slepo ulico. Tega Ptujčan sicer ni obešal na veliki zvon, a že dalj časa mu ni bilo všeč, na kakšen način mu je Steinforth urejal dvoboje.

"Dejstvo je, da nimam veliko časa. Star sem 36 let in boksal bom še kakšno leto, največ dve. Nima smisla, da vlečem kariero v nedogled. Za čas, ki mi je preostal v ringu, pa imam svoje želje, cilje, zahteve... Želim si v Meko boksa, v Ameriko. Marsikdo bo rekel, tudi Ulf, glej, bil si tam, opekel si se, izgubil si naslov prvaka... Ampak meni desetkratna obramba naslova proti manj uveljavljenim borcem iz Evrope žal ne pomeni dovolj, ker vem, da s tem ne bom dosegel svojega maksimuma. Z Ulfom se tukaj razhajava," pravi Dejan Zavec ter dodaja, "saj ne misli slabo, ampak on pozablja, da jaz nisem mlad. Vesel sem, da lahko boksam v Mariboru ali Ljubljani, ampak vleče me v Ameriko. Tukaj imamo prav tako 100 dobrih boksarjev kot v ZDA, a žal nimajo imena."

"Dobro sodelujemo že deset let. Pogodba z njim me veže še nekaj časa, potem pa že imam nekaj idej, kako bi lahko kaj naredil po svoje. Nič nimam proti Mariboru ali Ljubljani. Boksati doma je krasno, imam odlične navijače, a dejstvo je, da zvezdnikov tega športa iz Amerike k nam žal ne bo. Po vseh lestvicah, kamor pogledam, sem blizu vrha, ob najslovitejših imenih moje kategorije. Vemo pa, da je boks doma čez lužo. Rad bi še dve, tri velike borbe, da lahko potem v miru zaključim ta del športne poti. Ne gre za denar, gre za to, da bom lahko v miru rekel, poskusil si, boksal si z največjimi v svoji kategoriji. Če ne poskusim, ne morem vedeti," je dejal Mr. Simpatikus.

Zdravstvene težave so zdaj preteklost. "Za zdaj gre vse v pravi smeri. Poškodba je pozdravljena, trenutno največ delam na kondiciji. Lahko rečem, da je zdravje 'BP'. Pobrusiti je bilo treba centimeter hrustanca, zato avgusta ni bilo dvoboja. Težave imam le še pri držanju garda, zato še ne smem na sparinge, a hendikepa več ne čutim," je povedal Zavec.

"Pogodba gre h koncu, to mi je zdaj motivacija. Ne želim še razkrivati načrtov, a rad bi sam odločal o svoji usodi in o svoji karieri. Če bo roka zdržala, Amerika mi še ni zaprla vrat... Ravno pred tremi tedni se je na twitterju veliko pisalo o dvoboju Mayweather - Zavec, a menedžer sploh ni reagiral. Čakali so, da rečemo da, Ulf pa niti ne zna angleško in je šlo vse mimo njega, reakcije ni bilo. Ko pa se odvija, se odvija hitro," je dejal Zavec.

Slednji na slovenskih tleh vidi prihodnost boksa tudi po njegovem slovesu, a bo potrebno še nekoliko spremeniti pristop v delu. "Naslednikov je veliko, tudi boljših je veliko, a vidim eno samo težavo. Veliko mladih bi namreč rado najprej imelo, šele potem dalo. A morali bodo kupiti ta novi 'softver', o katerem govorim že dalj časa. Tako boksarji, trenerji kot tudi funkcionarji bodo morali slediti boksarjem. Boksarji bi lahko dosegali višje rezultate, če bi imeli pogoje, predvsem zveza bi morala imeti več občutka pri tem," je prepričan Zavec.

Ptujčan mora zdaj stoodstotno pozdraviti poškodbo, nato pa pristojnim javiti, da je nared za nov dvoboj. Kje se bo ta odvil, ne ve, bo pa čez nekaj mesecev šel v ZDA, kjer si bo ogledal dvoboj Pacquiao - Marquez in tam skušal "lobirati" za svojo borbo. "Menim, da se lahko gotovo v pol leta zgodi nov dvoboj. Takrat bo bolj jasno, kam gleda menedžer. Nekaj vem sam, kako in kaj, ampak nimava enakih pogledov. Zaveda se, da želim čez lužo, a ni privrženec tega. Upam, da bova našla neko skupno pot. Ne gre za to, kdo je glavni in kdo ne, malo je v vsem tem tudi nemške arogance v komunikaciji, a meni je popolnoma jasno, da največjih 'znamk' žal ne bomo pripeljali k nam in sam si ne bi oprostil, če ne bi poskusil boksati z najboljšimi," je zaključil Zavec.