Zdaj že pokojna Marjanova mati Anica Kumer je Uniorju leta 1987 dovolila, da na njenem zemljišču izkoplje vrtino. V Uniorju so ji takrat obljubili, da ji bodo zaradi izkopa povrnili nastalo škodo, kar pa se ni zgodilo. Zato je Kumarjeva dve leti kasneje od Uniorja zahtevala, da ji plača za nastalo škodo, hkrati pa je družbo opozorila, da ni soglašala z nobenimi drugimi posegi na zemljišču. Zadeva je kasneje skoraj tri desetletja mirovala, dokler Marjan Pozeb ni podedoval zemljišča in leta 2008 Unior pozval k razrešitvi spora. Med drugim je družbo opozoril, da v vseh letih z njimi niso uredili najemnega razmerja za črpališče vode. Zahteval je še, naj z zemljišča umaknejo tudi brez soglasja postavljeno ograjo.

Toda na ta dopis Pozeb ni prejel ustreznega odgovora. Ga je pa v tistem času poklical tehnični direktor Uniorja Stanislav Makovec in mu predlagal, naj pošlje še en dopis s predlogom ureditve dolžniško-upniškega razmerja. Ker tudi na drugi dopis ni dobil ustreznega odziva, se je Pozeb obrnil na zdaj že bivšega predsednika Uniorjeve uprave Gorazda Korošca. Seznanil ga je, da je Makovec več let Anici Kumer obljubljal pravično odškodnino, kar pa se ni nikoli zgodilo. Hkrati ga je prosil, naj mu najde drugega sogovornika.

V naslednjih treh letih, tako Pozebova, so se z Makovcem večkrat sestali v okoliških gostilnah, medtem ko do želenega sestanka v prostorih Uniorja ni nikoli prišlo. "V prvi polovici lanskega leta pa se je vendarle odvil sestanek na Uniorju, kateremu je prisostvoval tudi zreški župan Boris Podvršnik." Na sestanku sta občina in Unior predlagala, da se zemljišče Pozebovih razdeli, tako da bi tri parcele, ki bi jih zreška občina komunalno opremila, ostale v lasti Pozebovih, tri parcele bi od njih odkupila občina, Unior pa bi odkupil parcelo, na kateri stoji vrtina. Del dogovora je bil, da se komunalno opremi tudi parcela ob starejši hiši Pozebovih. Ker je bil v nastali spor vključen le Unior, se zastavlja vprašanje, na kakšni podlagi je občina Zreče sploh nameravala odkupiti zemljišče Pozebovih? Župan Podviršnik je odgovoril, da so po pozitivni zakonodaji med drugim dolžni pridobivati primerna zemljišča za gradnjo. "Zato ni naključje, da smo na željo Pozebovih poskušali najti kompromisno rešitev, ki bi zadovoljila vse udeležence," je dejal župan. Dodal je, da predlog Pozebovih za občino ni bil sprejemljiv, saj bi bili stroški nakupa zemljišča, izdelave prostorskih aktov, programa opremljanja in ureditve komunalne opreme previsoki. "To bi pomenilo, da bi te tri komunalno opremljene parcele občino stale več kot 120 evrov na kvadratni meter," je še pojasnil Podvršnik.

Na Uniorju so zatrdili, da so se z nekdanjo lastnico zemljišča že leta 1987 dogovorili za odkup zemljišč, na katerih so danes črpališče termalne vode in toplovodi. "Zaradi bolezni gospe Kumer do formalnega prenosa lastninske pravice kasneje ni prišlo, dogovorjena prodaja pa se tudi v kasnejših letih formalno ni izvedla. Zato se z zakoncema Pozeb zdaj dogovarjamo o ureditvi medsebojnih razmerij," so dejali na Uniorju. Nada Pozeb je zatrdila, da to ne drži: "Noben dogovor o prodaji zemljišča ni bil nikoli sklenjen. Poleg tega pa naju je s soprogom Anica Kumer že leta 1989 pooblastila za zastopanje in sklepanje pogodb z Uniorjem," je dodala. Ko smo Unior po prejetih odgovorih na naša vprašanja včeraj vprašali, ali lahko dokažejo, da so že v osemdesetih letih sklenili dogovor o prodaji zemljišča, njihovega odgovora nismo prejeli.

Ker se dolgoletni spor z odkupom zemljišč ni razrešil, sta Pozebova na začetku letošnjega leta začela problematizirati tudi obstoj potrebnih upravnih dovoljenj za črpanje vode iz vrtine na njuni parceli. Med drugim sta se obrnila tudi na inšpektorat za promet, energetiko in prostor pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Od slednjega sta včeraj prejela dopis, da na podlagi inšpekcijskega nadzora niso ugotovili kršitve predpisov.

V Uniorju so zatrdili, da so obratovalno dovoljenje za črpanje vode pridobili leta 1989, ko je takratna občina Slovenske Konjice izdala lokacijsko dovoljenje za gradnjo toplovoda Gabrovlje-Zreče in gradbeno dovoljenje, ki mu je leta 1990 sledilo še uporabno dovoljenje. In zakaj Unior ni pridobil služnostne pravice za cevi, ki potekajo čez zemljišče Pozebovih? "Ko so se začela na zemljiščih v dogovoru s takratno lastnico izvajati gradbena dela, zakonodaja ni zahtevala vknjižbe služnostnih pravic v zemljiško knjigo, temveč je bila zadostna podlaga za uporabo toplovoda soglasje. Tega pa je Unior pridobil od takratne lastnice," so dejali v Uniorju.