V poročilu Amnesty International ugotavlja, da vse več Kitajcev v podeželskih in urbanih okoljih prisilno izseljujejo z njihovih domov, pri čemer jih predstavniki oblastih včasih tudi pretepajo, zapirajo ali celo ubijajo. V nasprotju z mednarodnim pravom torej uporabljajo prisilne metode od fizičnih groženj do nasilja. Tovrstne deložacije so večkrat povzročile nasilne proteste po državi, ki so jih oblasti vedno zatrle, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Deložacije so privedle do vala samosežigov obupanih lastnikov

V zadnjih treh letih je prisilnih deložacij vse več, opozarja AI, ki je poročilo pripravil na podlagi člankov v medijih ter pogovorov z borci za človekove pravice, pravniki in akademiki.

Deložacije so privedle do vala samosežigov obupanih lastnikov, ki so jih med letoma 2009 in 2011 našteli 41, medtem ko je bilo v desetletju pred tem tovrstnih primerov deset.

Kot opozarja AI, lokalne oblasti s prisilnimi deložacijami odplačujejo dolgove, saj si na ta način prisvajajo zemljišča in prodajajo uporabna dovoljenja gradbenim podjetjem.

Porast deložacij je deloma posledica velikega porasta gradenj. Ob gospodarskem razcvetu je namreč v zadnjih desetletjih na Kitajskem prišlo do dramatične rasti mest in preoblikovanja kmetijskih zemljišč v gradbena.

Zakoni o neuporabi nasilja pri deložacijah ne veljajo za podeželje

Porast gradnje je tudi posledica vladnega programa za njihovo vzpodbujanje v boju proti učinkom finančne krize leta 2008. Omilitev kreditne politike je omogočila lokalnim oblastem, da so lažje najemale kredite, potem pa jih niso mogle odplačevati in so se vse globlje pogrezale v dolg. Ker so lokalne oblasti glede prihodkov v veliki meri odvisne od nepremičninskih in infrastrukturnih projektov, so okrepile deložacije, da bi jih omogočile.

Leta 2011 so sicer na Kitajskem prepovedali uporabo nasilja pri deložacijah in določili izplačilo tržnih odškodnin tistim, ki jih izselijo. Vendar po navedbah AI ti zakoni ne veljajo za podeželje, kjer so prisilne izselitve zelo razširjene, sodišča pa jih zelo različno obravnavajo in le redko razsodijo v prid žrtev.

Zunanje ministrstvo AI obtožilo pristranskosti

Kitajsko zunanje ministrstvo je v odzivu na poročilo Amnesty International obtožil pristranskosti. Kot je dejal tiskovni predstavnik ministrstva Hong Lei, kitajski predpisi ščitijo lastnike.

Vsa zemljišča na Kitajskem so sicer v lasti države ali kmetijskih zadrug. Zasebnih lastnikov ni, državljani pa lahko kupijo ali prodajo pravice za uporabo zemljišč do 70 let.