Ustavno sodišče je z danes objavljeno odločbo razveljavilo določbi zakona o evidentiranju nepremičnin, ki urejata javnost zemljiškega katastra in katastra stavb v delu, ki se nanaša na podatke o lastniku, če gre za fizično osebo. Javnost glede podatka o upravljalcu pa ni v neskladju z ustavo.
Podatki o lastnikih sodijo med varovane osebne podatke
S tem je ustavno sodišče pritrdilo stališču, da podatki o lastnikih nepremičnin, če so ti fizične osebe, sodijo med varovane osebne podatke, ki ne smejo biti javno objavljeni brez v zakonu jasno določenega namena, so odločbo komentirali v uradu informacijske pooblaščenke.
Kot dodajajo, je ustavno sodišče tudi jasno izrazilo stališče, da četudi so osebni podatki določeni za določen namen (kot v zemljiški knjigi), to ne pomeni njihove absolutne javnosti in ne dopušča njihove nadaljnje obdelave za kakršenkoli namen.
Januarja že začasna odločba
Zakon o evidentiranju nepremičnin iz leta 2006 je določil, da ima vsakdo pravico vpogledati v javne evidence o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, pri tem pa lahko glede lastnika pridobi podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. A izrecne zakonske določbe, s kašnim namenom so ti podatki javno dostopni, v zakonu ni, so ugotovili ustavni sodniki.
Informacijska pooblaščenka je sicer geodetski upravi že v začetku januarja izdala začasno odločbo, s katero ji je prepovedala, da prek svojega spletnega portala Prostor omogoča javen dostop do podatkov o lastnikih, ki so fizične osebe. Od tedaj je možen le vpogled v lastnike, ki so pravne osebe.
