Po ministrovem mnenju je možno, da bi sistem enotnega nadzora začel delno delovati že 1. januarja 2013, kot predlaga Evropska komisija. To bi imelo po Šušteršičevih besedah tudi simbolično vrednost, saj so se voditelji junija zavezali, da bodo pohiteli. "Če 1. januarja ne bo nič, bo to veliko razočaranje," meni minister.

Pri tem poudarja, da seveda nihče ne pričakuje, da je mogoče do 1. januarja vzpostaviti celovit nadzor, prvo fazo pa. Komisija je sicer predlagala, naj Evropska centralna banka (ECB), ki bo imela v novem sistemu osrednjo vlogo, z januarjem 2013 nadzoruje problematične banke, od julija 2013 vse sistemske banke, od 1. januarja 2014 pa vseh 6000 bank v območju evra.

Odprtih vprašanj je še precej

Ta ambiciozni načrt po Šušteršičevih navedbah podpira večina članic unije, a odprtih vprašanj je še precej, na primer delitev dela med evropskimi in nacionalnimi nadzorniki, katere nove pristojnosti bo dobila ECB in kako bodo v sistem vključene članice unije, ki nimajo evra. Te namreč želijo možnost soodločanja, saj vsaj nekatere odločitve, ki jih sprejema območje evra, zadevajo tudi njih.

Poleg tega ECB poudarja, da je treba skupaj z enotnim nadzorom uvesti tudi skupne mehanizme za reševanje bank, sicer sam nadzor ne bo dovolj učinkovit.

To bo po pričakovanjih tudi glavna tema na vrhu EU 18. in 19. oktobra, ko naj bi se razjasnila nekatera odprta vprašanja.

Enoten nadzor nad bankami v območju evra velja za temelj bančne unije, ki je eden štirih stebrov nove strategije za poglabljanje evropske integracije, ki jo pripravljajo štirje predsedniki. Ta vključuje še fiskalno unijo ter krepitev ekonomske in politične unije.

V okviru teh drugih elementov strategije se pojavlja več zanimivih zamisli, na primer da bi morala vsaka članica z evropskimi oblastmi podpisati pogodbo, s katero bi se zavezala k izvedbi reform, o evrskem proračunu ali fiskalnem skladu območja evra, ki bi članicam pomagal pri izvedbi reform, pa tudi krepitev vloge evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve.

Okrepljena vloga komisarja za denarne in gospodarske zadeve

V ponedeljek se je na sestanku evroskupine po Šušteršičevih besedah zelo poudarjala okrepljena vloga komisarja za denarne in gospodarske zadeve, tako da bi imel možnost neposredno ukrepati v primeru kršitev proračunskih oziroma fiskalnih pravil. Imel naj bi podobno vlogo kot komisar za konkurenco v primeru kršitev pravil enotnega trga.

To naj bi bil nekakšen vmesni korak do uveljavitve svežnja dveh predlogov za krepitev proračunske discipline, ki prav tako predvideva krepitev pooblastil komisije, na primer da zavrne predlog proračuna članice, če oceni, da je ta v nasprotju s evropskimi proračunskimi pravili.

V povezavi z zamislijo vzpostavitve posebnega fiskalnega sklada v območju evra, ki bi pomagal pri izvajanju reform v območju evra, je Šušteršič povedal, da Slovenija to zamisel, ki je sicer še v povojih, pozdravlja, saj je po njeni oceni dobro, da se ne razmišlja le o kaznih, ampak tudi o spodbudah.