Pred superpokalnim obračunom ste dejali, da z veseljem prihajate in odhajate s treningov. Lani verjetno ni bilo tako?

V lanski ekipi je ostalo kar nekaj igralcev iz sezone pred mojim prihodom in že tisti so imeli obljube, ki niso bile izpolnjene. Sezona se je začela z določenimi zagotovili, ki niso bila izpolnjena, zato so postali živčni. V športu je najslabše, da se nekaj obljublja in da se potem to ne izpolni. Izpad proračuna je bil že novembra. Igralci so trdo delali, v zameno pa so upravičeno pričakovali profesionalen odnos delodajalca. Bistvena stvar v našem poslu je, da se spoštuje vsako pogodbo. Prišlo je do živčnosti, igralcem se ni povedalo, kdaj bodo dobili denar nakazan, prejeli so le prazne obljube, ki so se stopnjevale. Za mirno delo je treba spoštovati človeka in njegove pravice, ne pa od njega samo zahtevati stvari. Vse skupaj se je odražalo na treningih in tekmah, na koncu pa je prišlo do odhodov. Težko je bilo delati v takšnih razmerah. Za igralce je pomembno, da so osredotočeni samo na treninge in tekme, kar jim lani niti približno ni bilo omogočeno. Razmišljali so o tem, ali bodo dobili plačo ali ne, ali jih bodo vrgli iz stanovanja ali ne... Tako je bilo težko delati.

Tudi trener v urejenih razmerah lahko da več kot v kaosu.

Najbolj pomembno je poskrbeti, da je človek v okolju, v katerem dela, zadovoljen. Težko je delati v okolju, kjer se počutiš v samem začetku ogoljufanega. Ali si ogoljufan pri pogodbi, ali si ogoljufan z obljubami, ki niso izpolnjene, ali si podpisal nekaj, pa se potem od tebe zahteva čisto nekaj drugega. To je težko, ne samo za trenerja, temveč tudi za igralce. Razumem, da bi ljudje radi imeli neki ideal, torej da bi bile zmage in da bi na kolena spravljali evropske velikane. Ljudi ob tem ne zanima, ali dobivaš plačilo za svoje delo ter kakšno je tvoje življenje, temveč zahtevajo uspehe in dobre igre. To je odraz družbe, ki je postala instant družba. Prišlo je do krize vrednot, zato ljudje navzven iščejo pomoč. Prva stopnja je, da iščejo tudi v športu nemogoče. S tem mislim, da želijo zmage nad evropskimi velikani in zahtevajo, da se čez noč naredijo odlični rezultati.

Kaj je v Olimpiji letos drugače?

Veseli me, da lahko v tej sezoni na glas povemo: "Oprostite, ne pritiskajte na nas, ker instant tablete za uspeh ni." Čez noč ne moreš iz mladih igralcev narediti vrhunskih in jih takoj prodati za bajne vsote. Ne moremo biti takoj v Evropi med boljšimi in vsako tekmo prikazati vrhunsko igro. Denarja imamo toliko, kot ga imamo, evroliga pa nas že deset let opozarja, da nas ima dosti. S to sezono začenjamo preskok, saj se klub zares trudi z ekonomizacijo na vseh ravneh. Proračun je precej manjši kot lani. Pogodbe smo podpisali z mladimi slovenskimi igralci, ki bodo imeli prednost. Imamo energijo, borbenost in simpatičnost. Nič pa ne obljubljamo, ker ne želimo biti nikomur nič dolžni. S to sezono se kaže nov, bolj iskren in pošten začetek v Olimpiji. V športu se čedalje bolj pritiska na igralce. Arene postajajo kot v srednjem veku, ko so ljudje dvigali palce. Išče se giljotina ali pa ti ljudje mahajo z robčki, da naj te zamenjajo. Kot borba za življenje. Toda to ne sme biti tako.

Po prihodu Slobodana Subotića na mesto športnega direktorja ste dejali, da imate nad seboj končno nekoga, ki se razume na košarko. Piksi je nato hitro odšel, sedaj pa klub direktorja sploh nima (vršilec dolžnosti direktorja je trenutno Matevž Zupančič, op. p.). Se to pri vašem delu opazi?

Olimpija je v situaciji, v kateri ljudje opravljajo ogromno različnih nalog za malo plačila. Žal mi je za Piksija. V Sloveniji so potrebni ljudje, ki se ne bojijo jasno in glasno povedati svojih odločitev in za njimi stati. V Sloveniji je veliko znanja, a premalo poguma in premalo vodij. Verjamem, da se bo to sčasoma spremenilo, tudi v športnih klubih. Potreben je en človek, ki bo odločal in ki bo odgovoren. Piksi je človek, ki ve veliko o košarki, saj je bil igralec, trener in direktor, pa še selektor. Ima ogromno izkušenj in poznanstev, zato bi nam prišel zelo prav. Moja izjava glede Rajglja pa je bila napačno razumljena. Nisem želel pljuvati po Janezu, ki je svoje življenje posvetil košarki, našel ogromno talentiranih igralcev in jim pomagal do vrhunskega rezultata. Je človek, ki ve veliko o košarki. Hotel sem povedati le, da bi klub potreboval nekoga, ki bi z znanjem lahko pomagal in brez strahu sprejemal odločitve. Da ni Piksi ostal, pa je bil tudi odraz razmer. Če bi bilo vse urejeno in če bi vse "štimalo", bi bil tudi na mojem položaju verjetno drug človek.

Nastop Olimpije v prihodnji sezoni evrolige je letos prvič odvisen od rezultata v ligi ABA. Kaj bi za klub pomenilo, če v prihodnji sezoni ne bi nastopal v Evropi?

To ne bi bila nikakršna katastrofa, kot nekateri želijo prikazati. Včasih je treba narediti korak nazaj, da urediš razmere. Zakaj živeti v stanovanju s 300 kvadratnimi metri in meniti, da jih potrebuješ, če lahko živiš v 60 kvadratih in si zato več privoščiš v življenju. V čem je smisel igrati evroligo, če imaš ogromne dolgove in zato ne moreš enakovredno tekmovati s tekmeci? Oni potujejo v luksuznih razmerah, mi pa potujemo z najcenejšimi možnimi letalskimi kartami. En njihov igralec je vreden kot celotno naše moštvo. Ne moremo podpisovati niti večletnih pogodb, ker nismo reden plačnik.

Potemtakem korak nazaj za Olimpijo ne bi bil slab?

Seveda da ne. Zakaj je treba na vso silo biti v evroligi, če temu nisi dorasel? Evroliga želi zagotovila, ki jih mi ne moremo dati. Seveda si vsi želimo tekmovati z najboljšimi evropskimi klubi in biti v evropskem vrhu, a sta potrebna strpnost ter grajenje. Ničesar se ne sme preskakovati. Srednje šole ne moreš preskočiti in iti direktno na fakulteto. Borili se seveda bomo za evroligo, toda ne da se delati kakovostno in sproščeno, če stalno razmišljaš o katastrofi v primeru neuvrstitve v evroligo. Kaj je smisel življenja, če se vsak dan bojiš smrti? Normalno lahko šele zaživiš, ko se sprijazniš, da boš nekoč umrl kot vsi drugi. Enako velja za Olimpijo. Delali bomo na tem, a na silo ne gre. Olimpija je včasih lahko konkurenčno igrala v evroligi, ker je imela stabilen proračun, plače so bile redne, igralci so bili deležni vrhunskih pogojev, imeli urejeno prehrano v dobrih gostilnah, njihovi agenti so dobili redna plačila, v Ljubljani so naredili korak naprej v karieri, zato je bil klub na dobrem glasu. Danes je na slabem, ker se igralci počutijo ogoljufane, ne morejo dobiti papirjev za delo v Sloveniji, želijo pošteno delati, pa pride policija in jih odpelje na postajo, kot da so goljufi. Časi so se spremenili, kar je treba jasno in glasno povedati. Klub se trudi, a je treba zaupanje igralcev in agentov povrniti, to pa bo šlo le z iskrenim in poštenim odnosom.

Prek kvalifikacij se je v evroligo uvrstil Cantu, ki bo vaš prvi nasprotnik. Verjetno je za vas italijanski klub bolj ugoden tekmec kot recimo ruski Unics iz Kazana, ki je veljal za favorita kvalifikacij, tudi z vidika poti?

Cantu je premagal Unics ter tudi nekatere druge nasprotnike. Imajo odlično moštvo, trenerja in športnega direktorja. Igralci radi prihajajo v ta klub, saj so odlične razmere, pogodbe pa spoštovane. Zasluženo so v evroligi, saj imajo jasno začrtano pot. Pokazali so izredno kakovost. Pot bo resda krajša, a je Cantu težji nasprotnik kot Unics Kazan.

Kaj pa drugi tekmeci v skupini A?

Fenerbahče je ekipa, ki želi ves čas osvajati lovorike. Povečali so proračun. Turčija postaja meka za košarkarje in košarkarske delavce, saj se obrača ogromno denarja. Pripeljali so novega trenerja Pianigianija in številne igralce, med njimi tudi Boja McCalebba, ki je podpisal za dva milijona evrov na leto. Ciljajo na vrh. Real Madrid ves čas diha za ovratnik Barceloni in jo želi zrušiti s prestola. V tej sezoni jim to uspeva, saj so jo že premagali. Imajo ogromno igralcev, ki so prišli iz NBA in imajo veliko željo po uspehu. Panathinaikos je po dolgem času zamenjal trenerja. Ekipa ima tradicijo in stalno nabito polno dvorano fenomenalnih navijačev. Sestavili so kakovostno ekipo in dali prednost domačemu, grškemu strategu. Njihove ambicije niso letos nič manjše kot v preteklosti. Himki v Rusiji stalno diha za ovratnik CSKA. Imajo odlične pogoje za delo ter stabilen proračun. Trener Kurtinaitis je v klubu že več let, tako kot nekateri igralci. Tudi oni želijo narediti korak naprej v Evropi.

Sistem tekmovanja je letos nekoliko spremenjen, saj bodo moštva v drugem delu razdeljena v dve skupini po osem klubov, kar pomeni, da bo namesto šestih sedaj 14 tekem. Kako gledate na to potezo vodstva evrolige?

Odlična poteza. Evroliga je to dobro preučila in omogočila ekipam, ki se uvrstijo med šestnajst najboljših, več tekem, kar je dobro tudi za navijače. Več obračunov omogoči tudi, da pride na plan prava kakovost, saj ima vsak lahko slab dan. Nov sistem omogoča popravne izpite.