V Petrolu tako opažajo, da se zaradi visokih cen energenta in zmanjšanja gospodinjskih proračunov povečuje delež kupcev, ki svoje cisterne za kurilno olje polnijo sproti oziroma več kot enkrat na sezono (ta delež zdaj znaša 40 odstotkov). Čeprav se velika večina gospodinjstev za nakup kurilnega olja odloča tik pred kurilno sezono, v Petrolu ugotavljajo, da cenovno občutljiva gospodinjstva za zalogo energenta poskrbijo že v poletnih mesecih, ko naj bi bile cene kurilnega olja nižje.

Vse več gospodinjstev skuša stroške za ogrevanje zmanjšati tudi z energijsko sanacijo stavbe, vgradnjo obnovljivih virov energije, spreminjanjem bivalnih navad. Kljub temu na drugi strani še vedno obstajajo gospodinjstva, ki energijo skozi na stežaj odprta okna mečejo stran in jim je strošek ogrevanja očitno še prenizek, opozarja Matjaž Valenčič, energetski svetovalec brezplačne javne energetskosvetovalne mreže Ensvet.
Najbolj naraščajo cene fosilnih goriv

Cene energentov že nekaj let naraščajo, še posebno cene fosilnih goriv. V primerjavi z lanskim letom se je po Valenčičevih podatkih najbolj podražil zemeljski plin, in sicer za okoli tri cente na kilovatno uro koristne energije. Zaradi vstopa podjetja Gen-I na trg zemeljskega plina se bo ta energent sicer kmalu pocenil za približno 10 do 25 odstotkov, a prav zaradi visoke minule rasti cen imajo napovedane pocenitve nekoliko bled učinek, meni Valenčič.

Podražila sta se tudi kurilno olje in propan

Od lanskega do letošnjega septembra sta se močno podražila tudi kurilno olje in propan. Stroški daljinskega ogrevanja iz soproizvodnje ali lesne biomase naraščajo sicer manj, zato pa zelo naraščajo stroški daljinskega ogrevanja, kjer kot gorivo uporabljajo kurilno olje ali utekočinjen naftni plin. "Še posebno se tu kaže stiska ljudi, ki ne morejo nič narediti za znižanje previsokih stroškov," poudarja Valenčič.

Gre namreč za skupinsko obliko ogrevanja, iz katere skoraj ni mogoče popolnoma izstopiti - še posebno stanovalci v večstanovanjskih stavbah morajo kriti vsaj del stroškov daljinskega ogrevanja. Upravniki večstanovanjskih stavb sicer pravijo, da za zdaj še niso zaznali kakšnega množičnega prehajanja na individualne oblike ogrevanja, kot je ogrevanje z električnim radiatorjem ali klimatsko napravo, se pa tudi te ideje med blokovskimi stanovalci že pojavljajo. Elektrika je namreč v primerjavi s fosilnimi gorivi poceni.

Na drugi strani vse več ljudi, ki ima to možnost, opušča kurilno olje in prehaja na drva, ugotavlja Valenčič. Da ogrevanje s kurilnim oljem upada, pritrjujejo tudi v Petrolu, vedno večjo uporabo cenejših energentov pa zaznavajo tudi merilne postaje Agencije RS za okolje. Po besedah predstavnice agencije Tanje Bolte iz analiz virov onesnaženja in iz pogovorov z ljudmi v zadnjih dveh oziroma treh letih opažajo, da ljudje z zemeljskega plina in kurilnega olja prehajajo na les in celo premog. "V Zasavju, recimo, ima praktično vsaka individualna hiša še kurilno napravo na lesno biomaso, ker so se na daljinsko ogrevanje priključili naknadno. Ker je slednje zdaj dosti dražje, spet uporabljajo kurilne naprave na les," pripoveduje Boltejeva.

Skrb vzbujajoče vgrajevanje zastarelih kurilnih naprav

Pri tem je ogrevanje z lesno biomaso z vidika obremenjevanja okolja in škodljivih vplivov na zdravje ljudi problematično predvsem zaradi nepravilnega ravnanja ljudi, ki kurijo vlažen les, nimajo primerno vzdrževanih dimnikov, uporabljajo zastarele kurilne naprave... "Skrb vzbujajoče je, da ljudje, ki prehajajo na ogrevanje z drvmi, vgrajujejo pretežno zastarele in neustrezne kurilne naprave, ne upoštevajo stroke in delajo veliko napak. Posledice nestrokovne samogradnje so lahko tragične, vsako leto je zaradi improvizacij pri ogrevalnih sistemih nekaj smrtnih primerov, nekaj sto požarov, pojavijo se nezdravi bivalni pogoji v stavbah in povečajo škodljive emisije v okolico," ugotavlja Valenčič.

Kurjenje vedno povzroča sproščanje različnih substanc v zrak, količina emisij pa je odvisna od kvalitete peči oziroma popolnosti izgorevanja. V tem smislu sta tako onesnaženje zraka kot vpliv na zdravje ljudi največja pri kurjenju v naravi ali slabi peči.

Ob tem velja: kjer je dim, so tudi nevarni trdni delci (PM). Ti dražijo dihala in ljudi silijo h kašljanju ter povzročajo pekoč občutek v prsih, ob redni dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko vodijo celo do propada pljuč. Prek dihal delci vstopajo tudi v krvni obtok in povzročajo arteriosklerozo, ki je glavni vzrok za nastanek bolezni srca in ožilja, na primer srčno kap. Tudi zato je kakovost bivanja tista, ki bi morala po Valenčičevih besedah voditi ljudi pri urejanju ogrevalnega sistema in tudi ukrepih za zmanjšanje stroškov ogrevanja.

Ukrepov za znižanje stroškov je veliko

Enotnega recepta, kako naj se ljudje lotijo slednjega, po Valenčičevih besedah sicer ni. "Kdor ogreva stanovanje na 25 stopinj Celzija, bi lahko znižal temperaturo na 20 stopinj in oblekel jopico, na ta način pa znižal stroške ogrevanja za 30 odstotkov," navaja primer. Zelo pomembno je tudi pravilno in redno zračenje prostorov. Poleg spremembe bivalnih navad oziroma učinkovitejše rabe energije k zniževanju stroškov za ogrevanje pripomore tudi namestitev obnovljivih virov energije in tehnične izboljšave ogrevalnega sistema. Kadar se posamezniki odločajo za zamenjavo ogrevalnega sistema, morajo poleg cen energenta upoštevati tudi stroške investicije in vzdrževanja ogrevalnega sistema, pri čemer jim s konkretnimi preračuni lahko pomagajo strokovnjaki, recimo svetovalci mreže Ensvet, brezplačno.

Morda najpomembnejši ukrep pa je celovita energijska sanacija stavbe, torej izolacija fasade, strehe in oken ter ureditev prezračevalnega sistema. S tem je namreč mogoče doseči tudi do 90-odstotni prihranek energije za ogrevanje. "Zato bo glede na evropsko in slovensko usmeritev po letu 2020 dovoljeno graditi le še skoraj nič energijske hiše. Slikovito rečeno so to hiše, za katere ogrevanje bo zadostovalo grmovje, ki bo poleti zraslo na domačem vrtu," pripoveduje Valenčič.