Predlog je vlada že poslala v državni zbor, tik pred zdajci pa je v zadnjo različico vrinila določbo, ki operaterjem nalaga posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka zgolj na podlagi pisne zahteve državnega organa. To pa pomeni, da denimo policija za pridobivanje tovrstnih podatkov sploh ne bi več potrebovala sodne odredbe, temveč bi podatke o naročnikih lahko mirno zahtevali kar policisti sami.
"Predlog, ki se je znašel v zadnji verziji zakona, po naših izkušnjah predstavlja neprimeren in neusklajen poizkus policije, da bi kljub strogim, a jasnim zahtevam ustave legalizirala pridobivanje podatkov o identiteti komunicirajočih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve," je v apelu, naslovljenem na državni zbor, zapisala Nataša Pirc Musar. Poleg spornosti določbe same urad informacijskega pooblaščenca še dodatno skrbi način, kako se je predlagana določba znašla v predlogu zakona. Njegovo usklajevanje je namreč trajalo več kot leto dni, sporno odločbo pa so pisci zakona vrinili v zadnji različici "pet minut pred dvanajsto". Vsi, ki so prej sodelovali v usklajevanju, s to določbo sploh niso bili seznanjeni in tako niso mogli podati pripomb.
Ker se demokratičnost in svoboda državljanov merita prav po tem, kako so v odnosu do represivnih organov varovane njihove človekove pravice in svoboščine, pooblaščenka poudarja, da morajo biti policijska pooblastila nujna, učinkovita, zelo precizno določena z zakoni in povsem skladna z ustavo. "Podtikanje določb z medlimi obrazložitvami brez usklajevanja ne more in ne sme biti način, na katerega se v demokratični družbi urejajo pooblastila organov pregona," svoje več kot jasno stališče razlaga pooblaščenka.
