Od sprva načrtovanih 10,8 milijona evrov, kolikor je bilo predvidenih za spodbujanje podjetništva na Japtiju, jih namerava vlada nameniti le še 6,5 milijona evrov. Direktor Japtija Igor Plestenjak je nad vladno odločitvijo zaskrbljen: "Če je podjetništvo kadar koli potrebovalo državna sredstva, jih najbolj potrebuje v teh kriznih časih." Pri tem je poudaril, da so v Avstriji, kjer je v primerjavi s Slovenijo kriza bistveno manjša, pred nekaj meseci razvoju podjetništva (malim in srednje velikim podjetjem) namenili kar 150 milijonov evrov.

Čeprav je spodbujanje neposrednih tujih investicij ena od prioritet koalicijske pogodbe, načrtuje vlada subvencije za tuje naložbenike pomembno znižati. "Takšno odločitev bi si tuja podjetja lahko razlagala, kot da nas tuje investicije ne zanimajo," je opozoril Plestenjak. Od predvidenih 17,4 milijona evrov za pospeševanje tujih naložb in internacionalizacijo podjetij bodo po novem sredstva za tovrstne storitve znašala slabih 10 milijonov evrov.

Od vseh sredstev, ki jih je Japti nameraval nameniti spodbujanju podjetništva in tujim naložbam, se naj bi za največ znižala načrtovana sredstva za subvencije tujim vlagateljem. Po novem bodo znašala dobrih šest milijonov evrov. Kateri tuji investitorji bodo letos prejeli državne subvencije, še ni znano. Javni razpis namreč še ni zaključen, so pa na Japtiju prejeli 25 vlog. Za 200.000 evrov bodo nižja tudi sredstva za promocijo in trženje Slovenije kot lokacije za tuje naložbe. Za spodbujanje internacionalizacije namerava vlada od prvotno predvidenih 3,5 milijona evrov nameniti 1,5 milijona evrov. Ta postavka Japtija med drugim vključuje tudi svetovanje podjetjem za prodor na tuje trge, razne predstavitve in konference doma in v tujini.

In kako namerava država oklestiti Japtijeva sredstva za razvoj podjetništva? Za največ naj bi se znižala sredstva za raziskovalno-razvojne dejavnosti interdisciplinarnih razvojnih skupin v podjetjih. Po novem se tovrstnih projektov, s katerimi so se financirali tuji strokovnjak, ki so svetovali domačim podjetjem, ne bo več podpiralo. Za celovito promocijo in razvoj podjetništva (med drugim spodbude podjetništva med mlajšo generacijo) je Japti lani porabil 567.000 evrov, letos pa bo imel za to le 150.000 evrov. Podobno zmanjšanje, in sicer z načrtovanih 800.000 na dobrih 257.000 evrov, bodo deležne tudi podporne storitve skozi mrežo vstopnih točk VEM. V minulem letu so točke VEM organizirale 570 izobraževalnih in promocijskih aktivnosti, svetovanje pa je bilo izvedeno 12.800 uporabnikom. Od 1932 potencialnih podjetnikov, ki so bili celostno obravnavani, jih je 1870 ustanovilo svoja podjetja.

Velik udarec bo prizadel tudi inovativna podjetja, ki delujejo v inkubatorjih, saj se bo proračun znižal s predvidenih 1,1 milijona evrov na vsega slabih 146.000 evrov. Japtijev cilj pri tej postavki je bil podpreti 50 novih inovativnih podjetij na letni ravni, za kar je lani potrošil dober milijon evrov. Skoraj v celoti pa vlada ukinja tudi sredstva za vavčerski sistem podpore rasti in razvoja podjetij. Namesto načrtovanih 1,8 milijona evrov naj bi se za tovrstne dejavnosti namenilo le še 135.000 evrov. Po drugi strani pa se bodo v pretežni meri ohranila sredstva za povečanje mobilnosti visokokvalificiranih kadrov v gospodarstvu. Po spremembi Japtijevega finančnega načrta je najvišja rast sredstev predvidena za spodbujanje investicij v gospodarsko razvojnih logističnih platformah, in sicer s 137.000 evrov na 4,4 milijona evrov. Za delovanje Japtija bo vlada letos od načrtovanih 2,4 milijona evrov namenila 1,8 milijona evrov.