Osnutek poročila, ki je v javnost prišel že pred dvema dnevoma navaja, da večina evropskih nukleark potrebuje popravilo, aktivisti v boju za zaustavitev nuklearnih elektrarn pa vseeno dodajajo, da poročilo na nevarnosti ne opozarja dovolj strogo.
Več o tem preberite v prispevku:
Stresni testi: Večina jedrskih elektrarn v EU potrebuje nujna popravila, vredna vsaj 25 milijard evrov
NEK se je odrezal pohvalno
Poročilo vsebuje tudi preglednico priporočil za varnostne izboljšave v posameznih nuklearkah in NEK je po tej preglednici edina jedrska elektrarna, ki ni dobila niti enega priporočila, največ črnih pik pa imajo francoske jedrske elektrarne.
Da se je NEK na stresnih testih odrezal dobro in da so se njegovi operaterji dela lotili zelo skrbno, je sicer že maja ocenil vodja skupine evropskih regulatorjev za jedrsko varnost in direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.
Stresni testi evropskih nukleark so se začeli junija lani in so se praktično končali že maja letos, ko je komisija zahtevala še nekaj dodatnih preverjanj v nekaterih nuklearkah, predvsem glede varnosti v primeru strmoglavljenja letal.
Zato poročilo komisije ni bilo predstavljeno na junijskem vrhu EU, kot je bilo načrtovano, temveč bo objavljeno šele danes in predstavljeno na vrhu ta mesec. Zakonodajni predlogi komisije za izboljšanje jedrske varnosti pa se pričakujejo konec leta.
Stresni testi so bili opravljeni v Belgiji, Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Nizozemskem, v Romuniji, na Slovaškem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Veliki Britaniji ter Švici in Ukrajini.
30 do 200 milijonov
Varnostne izboljšave bodo po oceni komisije stale od 30 do 200 milijonov evrov na reaktor, za vseh 134 jedrskih reaktorjev v EU naj bi bilo tako v prihodnjih letih potrebnih od deset do 25 milijard evrov.
Evropski komisar za energijo Günther Oettinger ocenjuje, da je položaj evropskih nukleark v glavnem zadovoljiv, a da ni prostora za lenarjenje, temveč je treba zagotoviti enako visoke varnostne standarde v vseh nuklearkah v EU. "Potrebno se je truditi, da bodo standardi v vseh državah EU zelo visoki," je dejal na novinarski konferenci. "Potrebno je vzpostaviti aktivno varnost na tem področju. Mislim, da so stresni testi dober začetek," je še dodal. Glede vzrokov za skrb je omenil predvsem poplave, potrese in drugi zunanji dejavniki, ki lahko povzročijo neprijetnosti.
Omenil je, da je "varnost elektrarn na visoki ravni, vendar bi lahko bila še boljša". Tiste elektrarne, ki so zasedle zadnja mesta, bi morale posege opraviti takoj. Le tako bo zagotovljena varnost v prihodnosti, je povedal Oettinger. Testi so tako pokazali, da so varnostni standardi v jedrskih elektrarnah v Evropi na splošno visoki, vendar se priporočajo nadaljnje izboljšave varnosti v skoraj vseh evropskih jedrskih elektrarnah. Kljub temu so nacionalni varnostni organi sklenili, da nobene od jedrskih elektrarn ni treba zapreti.
Nacionalni regulatorji bodo do konca leta 2012 pripravili nacionalne akcijske načrte s časovnim razporedom za izvajanje, ki bodo v začetku leta 2013 strokovno pregledani. Komisija namerava izdati poročilo o izvajanju priporočil iz testov izjemnih situacij v juniju 2014, pri čemer bo sodelovala z nacionalnimi regulatorji.
