Od leta 2008 se je obseg v gradbeništvu zmanjšal skoraj za polovico. Če so leta 2008 podjetja, ki so delovala v gradbeništvu, dosegla skupno 7,91 milijarde evrov prihodkov od prodaje, so jih lani pridelala 4,25 milijarde evrov, je dejal Renar. Reprezentativen podatek vpliva gradbeništva na preostale dejavnosti ob tem predstavljajo tudi kumulativni stroški materiala in storitev gradbenih podjetij. Medtem ko je njihova vsota leta 2008 znašala 5,86 milijarde evrov, je bila predlani 4,07 milijarde, lani pa 3,19 milijarde evrov. Padec spremljevalnih dejavnosti pa se nadaljuje tudi v letu 2012. V Merkurju so pojasnili, da ima večina proizvajalcev gradbenega materiala letos več kot desetodstoten padec prodaje.

V preteklosti je bil Merkur največji dobavitelj večjim gradbenim podjetjem. Ker slednjih ni več, se je preusmeril na srednje velika in mala gradbena podjetja ter na zaključna dela v gradbeništvu, s čimer je letos dosegel celo rast prodaje. A prodaja je še daleč od tiste pred krizo, ob tem pa se je znižala tudi razlika v ceni pri prodaji gradbenega materiala. Kriza v gradbeništvu se Merkurju pozna tudi pri prodaji v segmentu strojnih in elektroinštalacij. Poleg matičnega podjetja je kriza prizadela tudi odvisno podjetje Mersteel. To se je pred leti preusmerilo v druge programe, predvsem k prodaji materialov, namenjenih kovinskopredelovalni industriji, beli tehniki in avtomobilski industriji. Medtem ko je betonsko jeklo leta 2010 predstavljalo trideset odstotkov prodaje, danes predstavlja le še deset odstotkov realizacije Mersteela.

Večina podjetij, ki so preživela, njihova prodaja pa je vezana na gradbeništvo, kljubuje zahtevnim razmeram s preusmeritvijo na tuje trge. Lastnik celjskega proizvajalca oken Mik Franc Pliberšek je pojasnil, da se prihodki podjetja zadnja leta bolj ali manj gibljejo na enaki ravni ravno zaradi izvozne usmerjenosti in širitve prodajnih salonov, ki jih imajo že 15. Tretjina Mikove konkurence je propadla, podjetje pa 80 odstotkov prihodkov (pred krizo je bil ta delež 50-odstoten) doseže na podlagi tako imenovanih sanacij stanovanjskih zgradb.

Tudi Alplesu, enemu največjih slovenskih proizvajalcev pohištva, ni preostalo drugega, kot da se osredotoči na tuje trge. "V Sloveniji je na voljo vedno manj denarja, zato je ključen izvoz, pri čemer nam uspeva zlasti na nemškem trgu," je dejal predsednik Alplesove uprave Francelj Zupanc.

Dodal je, da v zadnjem času vse več izdelkov proizvajajo za druge blagovne znamke. Medtem ko so v preteklosti pod Alplesovo blagovno znamko prodali 90 odstotkov proizvodnje, je danes ta delež 70-odstoten. Goriške opekarne, ki med drugim proizvajajo opečne izdelke, poskušajo upad naročil na domačem trgu nadomestiti z novimi proizvodi, pri čemer približno polovico izdelkov prodajo v tujini, je dejal predsednik uprave Jožef Stibilj. Heliosu se kriza v gradbeništvu pozna predvsem pri dekorativnih premazih, ki v strukturi prodaje zavzemajo 23 odstotkov prodaje. Poleg upada gradbeništva in padca kupne moči na poslovanje družbe v zadnjih letih vpliva še naraščanje cen surovin, je pojasnil član Helisove uprave Aleš Skok. "Pri prodaji nismo vezani zgolj na slovenski trg, na katerem ustvarimo približno deset odstotkov prodaje," je predstavil prednosti Heliosa Skok. Franc Selak, solastnik in nekdanji direktor Marmorja Hotavlje (hkrati tudi predseduje upravnemu odboru Zbornice gradbeništva in gradbenega materiala), je prepričan, da je bila preusmeritev na tuje trge, kjer prodajo 50 odstotkov izdelkov, ključna za preživetje. V zadnjem času je Marmor Hotavlje vse bolj uspešen pri širitvi v segment luksuznih jaht, pomemben korak za izhod iz krize pa predstavlja reprogramiranje kratkoročnih posojil v dolgoročna, je razložil Selak.

Armalu, vodilni blagovni znamki kuhinjskih in kopalniških armatur, se je od leta 2009 prodaja znižala za 30 odstotkov. Po pojasnilih Branka Žerdonerja, predsednika uprave Mariborske livarne Maribor (MLM), lastnice blagovne znamke Armal, pa poleg upada povpraševanja na njihovo poslovanje vpliva tudi prodor cenovno nižjih izdelkov iz Azije. V Salonitu Anhovo se na drugi strani poleg upada naročil soočajo še s plačilno nedisciplino zaradi prisilnih poravnav in stečajev, ki v panogi niso redke, pa tudi z odpisi terjatev, je opozoril član uprave Jože Jaklin.

Javni razpisi so srečelov

Kriza je močno udarila tudi po inženirskih in projektnih podjetjih. Tovrstnemu krškemu podjetju Savaprojekt so se naročila na področju projektiranja od začetka krize znižala za od 60 do 65 odstotkov, pri urbanizmu pa za več kot 95 odstotkov.

Glavni direktor Peter Žigante vidi dodatno breme v nižanju cen, ki so se od leta 2008 zmanjšale za več kot polovico, letos pa so se še dodatno znižale. "Ker ne vemo, kakšne so na javnih razpisih ponujene cene drugih podjetij, igramo srečelov. Razpisovalci naročil, ki na žalost v večini primerov prihajajo iz javnega sektorja, pa stanje na trgu še dodatno izkoriščajo," je opozoril Žigante.

Država bi morala prisiliti banke k prodaji stanovanj

Ali obstaja izhod iz krize v gradbeništvu in spremljevalnih panogah, je vprašanje, s katerim si danes marsikdo beli glavo. Po Jaklinovih pojasnilih bi se moralo gradbeništvo oživiti z gradnjo načrtovanih infrastrukturnih projektov. Hkrati pa bi morali s pomočjo sredstev EU pospešiti uvedbo in povečanje pomena energetske učinkovitosti pri obnovi javnih zgradb. Tudi prvi mož Goriških opekarn je ocenil, da bilo treba z državnimi investicijami nemudoma zagnati gradbeništvo, ki ima velike multiplikativne učinke na preostalo gospodarstvo, nujno pa bi bilo treba vzpostaviti konkurenčnejše okolje. Franc Pliberšek je prepričan, da bi morala država nameniti večje zneske za obnovo fasad, kar bi omogočilo tudi precejšnje prihranke pri energiji. "Od vse porabljene energije se za ogrevanje stanovanj v Sloveniji porabi kar 40 odstotkov energije," je dodal.

Za povečavo grafike kliknite nanjo.

Vodja marketinga v metliškem proizvajalcu kopalniške opreme Kolpa Radoš Kužnik je prepričan, da bi morala država najprej prisiliti banke, da prodajajo stanovanja in poslovne prostore, s čimer bi se znižale cene na trgu. "Ker so banke globoko v minusu, pa zadržujejo cene, ki za nepremičnine niso bile nikoli realne. Drastično znižanje cen nepremičnin bi spodbudilo povpraševanje," je pojasnil Kužnik.

Eno od rešitev predstavlja tudi spodbuditev individualne gradnje. Po Skokovem mnenju bi jih država lahko spodbudila z ugodnejšimi kreditnimi pogoji, z dodatnimi subvencijami za ekološke gradnje oziroma energetsko sanacijo gradenj. Branko Žerdoner je opozoril, da sta proizvodnja in prodaja odvisna od kupne moči in od potrošniške klime: "Če se ljudje ne počutijo varne, je nemogoče pričakovati, da bodo kupovali in investirali v gradnjo ali obnovo stanovanj in hiš." Podobno meni tudi Jožef Stibilj: "Ljudje želijo, a zaradi nespodbudnih novic z gradnjami odlašajo."