Naj spomnimo, da je to akcija, prek katere se posamezniki, vsi že upokojeni, pripravljajo na desetkilometrski tek na letošnjem Ljubljanskem maratonu, 28. oktobra. Junija so udeleženci začeli trenirati, treningi pa so potekali dvakrat na teden in pod budnim očesom izkušenih trenerjev podjetja GiBit. Z njimi sta bila vse poletne mesece Rok Rutar in Bojan Kristan, ki jih pripravljata na maraton še zadnje, za marsikoga odločujoče tedne.

Izgovorov ni bilo

Torki in četrtki so dnevi, ko se udeleženci oktobrskega maratona dobivajo v ljubljanskem parku Tivoli in premagujejo meje svojih zmožnosti. Njihovi treningi so sestavljeni iz treningov moči in teka. Vse se je začelo postopno, s povečevanjem njihove mišične mase, in nadaljevalo s stopnjevanjem tekaške vzdržljivosti. Bili so vroči in soparni poletni dnevi, ko se je govorilo, da se niti v senci ne da dihati, a udeleženci maratona se niso dali in premagali marsikatero vremensko nevšečnost. Seveda sta trenerja skrbno prilagodila treninge ob največji vročini. Tudi dež ni bil nikoli ovira. Ljubljanski maraton namreč poteka v vseh vremenskih razmerah, sta Kristan in Rutar seznanila člane dnevnih centrov že na začetku, zato izgovorov za netreniranje ni bilo.

Med udeleženci maratona so tudi taki, ki se pred tem niso nikoli rekreirali, s svojo določitvijo, da se udeležijo oktobrskega teka, pa so presenetili tako sebe kot tudi svoje najbližje. Drugi so že od nekdaj zapriseženi športniki, ki si brez gibanja ne predstavljajo svojega življenja. Desetkilometrski tek takim predstavlja izziv poskusiti še kaj novega. In marsikdo med njimi je tek tudi vzljubil. Tretji so nekoč morda že tekli, se ukvarjali s športom, a so ga vmes prekinili zaradi kakšnega nepredvidljivega dogodka ali življenjske spremembe. Potem pa so med njimi še posamezniki, ki so našli v tovrstnih treningih izvrstno priložnost za doseganje lastnih izzivov in načrtov.

A vsem članom dnevnih centrov sta skupna veselje do gibanja in želja po druženju. Med njimi ni nikogar, ki se po tovrstni rekreaciji ne bi bolje počutil in ne bi pri sebi občutil pozitivne spremembe. In to je ne nazadnje tudi namen vsega, akcije Gibanje je življenje in samega športa. Če se namreč ljudje dovolj gibajo, lahko preprečijo marsikatero zdravstveno težavo.

Priložnost za nekaj sladkega

Ker se nezadržno približuje zadnja nedelja v oktobru, ko bodo morali člani dnevnih centrov pokazati vse, kar so z lastno voljo in trudom prigarali v preteklih štirih mesecih in pol, sledi še nasvet o pravilni prehrani, o kateri se začne kmalu spraševati vsak, ki se začne ukvarjati s športom, natančneje s tekom. Če z izotoničnimi napitki ni nič slabega, tako med vadbo kot po njej, kot je povedal Bojan Kristan, pa sam ni privrženec prehranskih dodatkov. "Bolj je pomembno, da je prehrana redna in raznovrstna ter imamo čim več obrokov na dan. Če imamo urejeno zdravo prehrano, posledično zdrav način življenja, lahko enako napredujemo, kvečjemu še bolj zdravo kot s prehranskimi dopolnili, naj gre za tekaške oziroma športne rezultate ali za hujšanje. Je pa res, da je dobro čim prej po vadbi nekaj pojesti. Priporoča se čokoladno mleko ali sadni jogurt. Zakaj? Da čim prej spreobrnemo proces razgradnje snovi, potrebnih za vadbo, v gradnjo mišic, v regeneracijo. Čim hitreje to naredimo, priporoča se prve pol ure, hitreje bo telo to zaznalo in se preusmerilo v regeneracijo. Temu rečemo 'open window', odprto okno oziroma priložnost. Če si že privoščimo sladko, naj bo to takrat."