Navedena ugotovitev računskega sodišča na mnenje sicer ni vplivala, je pa računsko sodišče že v reviziji proračuna za leto 2009 depozite države v banke označilo za prikrito sanacijo bančnega sistema. Spomnimo, da je država sredstva, ki jih ima prek enotnega zakladniškega računa naložena v poslovne banke, dobila leta 2009 s prodajo obveznice, večji del od 1,5 milijarde evrov visoke zadolžitve pa bo vse do poplačila dolga ostal v bankah. Da je lahko država depozite bankam namenila za več kot eno leto, je morala spremeniti zakon o javnih financah, ki je obdobje depozitov podaljšal na največ tri leta. Pogodbe med državo in poslovnimi bankami bi se tako morale izteči letos, a je lani vlada pogodbe razdrla in z bankami sklenila nove triletne pogodbe. Podaljšala jih ni za le 75 milijonov evrov od skupno 1,27 milijarde evrov depozitov, ki so bili v banke naloženi leta 2009. "Prekinitev starih pogodb in sklenitev novih so predlagale banke, predvsem zaradi potencialnega tveganja refinanciranja svojih obveznosti," je ministrstvo za finance pojasnilo računskemu sodišču. Spomnimo, vlada Boruta Pahorja je načrtovala dvig depozitov iz bank v letošnjem letu, to idejo pa je sedanja vlada opustila, in sicer predvsem zaradi opozoril Banke Slovenije, da bi lahko to še dodatno poslabšalo razmere v bančnem sistemu.

Depoziti v bankah bodo tako zapadli leta 2014, in sicer tik preden mora država obveznico poplačati. Država je lani sicer zahtevala nekoliko višjo obrestno mero kot leta 2009, in sicer se je ta s 4,38 odstotka povišala na 4,61 odstotka, a proračun plačuje za zadolževanje znatno višje obrestne mere, opozarja računsko sodišče. Lani so se stroški obresti za servisiranje dolga državnega proračuna v primerjavi z letom prej tako na primer povečali za 7,1 odstotka, na več kot 510 milijonov evrov.

Računsko sodišče je opozorilo, da enotni zakladniški račun države nima svojih primerljivih dolgoročnih virov, s katerimi bi lahko zagotavljal nadomeščanje morebitne porabe proračunskih uporabnikov, z dodeljevanjem dolgoročnih depozitov bankam pa je po mnenju računskega sodišča kršeno osnovno načelo likvidnosti enotnega zakladniškega računa države. Konec minulega leta so vsi depoziti v poslovne banke znašali nekaj manj kot 1,7 milijona evrov in na računskem sodišču opozarjajo na tveganje, da predstavljajo ti "neustrezno obliko zagotavljanja sredstev bankam za blažitev posledic finančne krize". Pravila za pomoč bankam v času krize je sicer določila evropska komisija, in čeprav je Slovenija ta pravila pri zapisu ukrepov za pomoč bančnemu sistemu v domači pravni red upoštevala, je z depoziti v banke obšla ukrepe za zagotavljanje likvidnosti bankam.