Kreditni posli so se sklepali po resni kreditni presoji

Kot so v mariborski nadškofiji zapisali v sporočilu za javnost, škofje ordinariji, škofje pomočniki in pomožni škofje nikoli niso bili člani uprav in nadzornih svetov in niso imeli možnosti neposrednega vplivanja na poslovodstva gospodarskih družb, ki so sprejemala ključne poslovne odločitve s finančnimi posledicami zanje in za samo Nadškofijo Maribor.

Preberite še članek Dnevnikove novinarke Ranke Ivelje iz sobotne izdaje časnika Dnevnik: Ključno odločitev, ki je vodila v polom mariborske nadškofije, je sprejel škof Stres

Vse pogodbe in sklepi, ki so jih v zvezi s poslovanjem nadškofije in z njo povezanih družb sklenili oz. izdali škofje ordinariji, škofje pomočniki in pomožni škofje, so bili sprejeti z skrbnostjo dobrega gospodarstvenika, vestno, pošteno in v dobri veri. Usklajeni so bili s predhodnimi stališči notranjih in zunanjih strokovnih služb ter sodelavcev z ustreznimi kompetencami.

Po navedbah nadškofije so se kreditni posli sklepali po resni kreditni presoji, pod vodstvom vsakokratne posamezne banke kreditodajalke oz. njihovih oddelkov za oceno tveganja. Vsa poslovna aktivnost je bila evalvirana tudi s strani revizijskih družb, bonitetnih agencij in ostalih zakonskih nadzornih institucij.

Prizadevanje za vzpostavitev transparentnega in poštenega delovanja

"Potekajoči stečajni ter morebitni odškodninski in kazenski postopki bodo pokazali, če je v fazi izvedbe posameznih pogodb in sklepov ob tem morda prišlo do nepravilnosti, oškodovanj in kaznivih dejanj," navajajo v mariborski nadškofiji. Dodajajo, da pristojni škofje, duhovniki in druge odgovorne osebe aktivno delujejo in si prizadevajo za vzpostavitev transparentnega in poštenega delovanja vseh dejavnosti z Nadškofijo Maribor povezanih družb.

Preberite še: Kaj je vedel že novinar Emiliano Fittipaldi

V skladu s kanonskim pravom odgovorne osebe preiskuje tudi Sveti sedež, ki je v ta namen opravil obširno vizitacijo in ustanovil komisijo z nalogo pomagati ugotoviti odgovornost posameznih oseb in morebitno prekoračitev pristojnosti in storitev kaznivih dejanj ali drugih kršitev določb prava Katoliške cerkve.

V mariborski nadškofiji tudi zavračajo navedbe o pomeni prevzema družbe Zvon Ena za nadškofijo. Prevzem te družbe je Gospodarstvo Rast izvedlo z lastnimi krediti v soglasju z lastnikom, pri čemer se Škofija Maribor ni niti dodatno zadolžila niti ni dala kakršne koli oblike poroštva.

Odločitev o prevzemu Zvona Ena ni bila problematična

Za prevzem Zvona Ena se je Gospodarstvo Rast zadolžilo za približno 27 milijonov evrov, pri čemer je bilo 73 odstotkov posojil dolgoročnih. Po prevzemu Zvona Ena je imelo Gospodarstvo Rast 31,7 milijona evrov kapitala in 27,4 milijona evrov obveznosti. Ob koncu leta 2005 je imel Zvon Ena za 122,5 milijona evrov kapitala in za 132,2 milijona evrov obveznosti.

"Iz navedenega izhaja, da sta imeli obe gospodarski družbi še sprejemljivo in v poslovnem svetu običajno razmerje med kapitalom in obveznostmi. Zaradi tega odločitev o prevzemu Zvona Ena, upoštevajoč razmerja med kapitalom in obveznostmi in takratne gospodarske razmere, ni bila problematična in ni odstopala od poslovanja na relevantnem primerljivem trgu," poudarjajo.

Kot navajajo v mariborski nadškofiji, je ta na področju gospodarjenja s premoženjem do leta 2006, torej še v času delovanja pomožnega škofa Stresa v Mariboru, dejansko zmanjševala svojo zadolženost in povečevala lastno aktivno premoženje in je bila znotraj okvirov preudarnega konservativnega poslovanja.