Kranjska Gora sodi med občine, ki imajo največ prihodkov na prebivalca, pa vseeno poudarjate, da ne gre za bogato občino?

Že Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske za našo dolino zapisal, da je "zemlja revna in le malo rodi". Prav tako ni razvita industrijska dejavnost, najpomembnejša gospodarska panoga je turizem, ki pa sodi med delovno intenzivne. Višina občinskega proračuna daje največkrat izkrivljeno sliko, kajti del prihodkov so transferni prihodki, ki so na odhodkovni strani enako visoki. Tu pa prihaja med občinami do pomembnih razlik.

Je torej turizem tista gospodarska veja, ki ima v občini še potencial in bi lahko še bolj polnila občinsko blagajno?

Namen občinske politike ni polnjenje občinske blagajne, temveč ustvarjanje čim boljših razmer za bivanje in delo občanov. Turizem je gospodarska veja, ki bo tudi v prihodnje pomembno prispevala v proračun občine, zavedati pa se moramo, da v enaki ali celo večji meri iz proračuna občina financira izgradnjo skupne turistične infrastrukture, promocijske aktivnosti in prireditve.

Katere podjetniške dejavnosti bi v občini lahko po vašem mnenju še bolj zaživele?

Največja primerjalna prednost občine Kranjska Gora je neokrnjena narava in za bivanje prijetna klima. To ni primerno okolje za gradnjo večjih industrijskih obratov. Tudi poslovnih con, ki so po občinah rasle kot gobe po dežju, nimamo v načrtu. Ob turizmu bi lahko bolj zaživele servisne dejavnosti, ki bi pomenile tudi podporo turizmu.

Želim si, da bi v to, za življenje zelo prijetno okolje, ki je s komunikacijami tudi dobro povezano s svetom, privabili dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Mislim predvsem na podjetja s področja prostorskega načrtovanja, arhitekture, računalniškega programiranja, finančnih storitev in podobno. Zakaj ne bi teh dejavnosti opravljali v mirnem okolju, namesto v zadušljivih mestih?

S kakšnimi ukrepi občina Kranjska Gora pomaga lokalnim podjetnikom?

Občina Kranjska Gora na podlagi razpisa spodbuja dokončanje začetih investicij, odpiranje novih delovnih mest in spodbuja razvijanje sobodajalstva. Prav tako del sredstev namenja za subvencije v kmetijstvu. Lokalni podjetniki nam večkrat očitajo, da bi lahko več dela izvršili neposredno za proračunske uporabnike. A tu seveda za vse velja enaka zakonodaja. Javna naročila so za marsikaterega malega podjetnika nepremostljiva ovira.

Kako se s ciljem boljšega sodelovanja na področju podjetništva oziroma gospodarskega razvoja povezujete župani gorenjskih občin?

Gorenjske občine imamo skupno Regionalno razvojno agencijo, BSC Kranj. Župani smo člani Sveta regije. Menim, da dobro sodelujemo in skušamo v največji možni meri uresničevati regionalni razvojni program. V ta program smo že leta 2007 umestili Gospodarsko tehnološko središče Gorenjske, ki je vseboval številne podprojekte na celotnem območju.

Žal do bistvenih premikov, predvsem zaradi krize, pa tudi zaradi spremenjenih kriterijev in pravil pri dodeljevanju sredstev s strani države v tovrstne projekte, ni prišlo.

Katere ukrepe lahko kot župan sprejmete, da bi se tudi občinska uprava vedla tako kot podjetja, ki želijo biti čim bolj konkurenčna - vitka in agilna?

Zaradi narave dela je občinsko upravo težko primerjati s podjetjem. Merilo uspešnosti nista niti dobiček niti zadovoljstvo strank. Merilo uspešnosti je predvsem kakovost opravljenega dela. To pa je hiter in z zakonodajo usklajen odgovor na vlogo, odločba ali druga odločitev. Pomembna je prijaznost do strank. V vaškem okolju pa še kako pride do izraza pripravljenost zaposlenega na občinski upravi, da priskoči neuki stranki na pomoč.

O vitkosti pa samo tole: v zadnjih desetih letih se je nabor nalog, ki jih imajo občine, najmanj podvojil, zaposlenih v občinski upravi v Kranjski Gori pa je manj. Z njihovim delom sem tako kot večina občanov zelo zadovoljen.