Slivniško jezero po oceni stroke ima zelo velik potencial, predvsem pa dobro geografsko lego, bližino mesta, lepoto narave in plovnost. S stališča razvoja turizma pa je jezero zelo pomembno za šentjursko občino, ki kot turistična lokacija zaradi lastniških sporov doslej ni bilo izkoriščeno.
Skozi čas so nastajali najrazličnejši projekti urbanizacije in izkoriščanja jezera, vendar so vsi ti projektu ostali le na papirju. Od vseh načrtovanih dejavnosti se je na jezeru ohranilo in razvijalo le ribištvo.
Slivniško jezero je 21. največje v Sloveniji, njegova dolžina je pet kilometrov, širina pa pol kilometra. Obala okrog jezera je dolga 7,5 kilometra. Jezero je nastalo leta 1976 kot akumulacija za tehnološko vodo za Železarno Štore in kot zadrževalnik poplavnega vala. Največja globina jezera je 14,5 metra, v njem pa so številne vrste rib: krap, som, ščuka, amur in bolen.
V močvirnem predelu je tudi naravni rezervat z okoli 125 vrstami ptic.
