Odločitev o ustanovitvi holdinga bo, kot trdijo v vladnih strankah, v državno blagajno prinesla dobiček. 360 milijonov evrov na leto, kot je denimo ob predpostavki 3-odstotnega donosa izračunal vodja poslancev ljudske stranke Mihael Prevc.
Koalicija: Z državnim holdingom bo dobiček
Njegov kolega iz Državljanske liste Bojan Starman je v oceni segel še višje, ko je trdil, da bi moralo državno premoženje v državno blagajno prinesti milijardo evrov na leto. V lanskem letu so državna podjetja, gledano skupno, zabeležila 135 milijonov evrov izgube. Delno zaradi slabe kadrovske politike in tudi zato, ker se je denar prelival k določenim privilegirancem. Ta državna podjetja so bila kot korita, ob katerih so se nekateri "prašički" napajali, je razloge za ustanovitev državnega holdinga utemeljeval Starman. Med drugim je izračunal tudi, da bi, če bi to državno premoženje prodali pred osmimi leti, zanj dobili 33 milijard evrov in bi "danes lepo živeli".
Socialdemokrati: To bo kraja stoletja
V imenu poslancev vladajoče stranke je o zakonu govoril predvsem Marko Pogačnik. Poudarjal je koncentracijo upravljanja državnega premoženja pod eno streho, večjo učinkovitost in tudi preglednost gospodarjenja ter, kar je najbolj pomembno, dobili bi strategijo upravljanja državnega premoženja. Pri tem ni povedal, da je tako strategijo AUKN, ki jo s tem zakonom ukinjajo, že pripravila, a jo je vlada zavrnila.
Povsem drugačnega mnenja so socialni demokrati. Še najbolj mila njihova ocena je, da je holding preverjeno najmanj pregledna oblika upravljanja, kar je denimo nazorno pokazal Istrabenz holding. Upravljalec premoženja bo delniška družba in zato ne bo podvržen pravilom javnih naročil, pregledom računskega sodišča, nikomur ne bo odgovoren. Aerodrom Ljubljana, Banka Celje, Kazino Portorož, Cinkarna Celje, Elektro Gorenjska in Ljubljana, Helios, Intereuropa, Iskra avtoelektrika, Krka, Loterija Slovenije, Luka Koper, Mariborska livarna, NKBM, NLB, je vodja poslancev SD Janko Veber našteval podjetja, ki bodo po tem zakonu lahko prodana mimo državnega zbora. Holding bo največja kraja premoženja, v kateri je zgodba o Merkurju le kapljica v morju, je ocenil Veber in med drugim omenil, da bi moralo o tako pomembni zadevi, kot je prodaja državnega premoženja, odločiti volilci na referendumu.
Trije predlogi sestave nadzornega sveta
Poslanci SD so skladno s temi ocenami pripravili tudi nekaj dopolnil, s katerimi bi državni zbor dobil več možnosti nadzora nad delovanjem holdinga in prodajo premoženja, na primer Zavarovalnice Triglav, ko holding še ne bo deloval. Toda koalicija je vse zavrnila.
Stališča Pozitivne Slovenije so bila precej bolj spravljiva. Po njihovem mnenju so v poletnih posvetovanjih, ki jih je vodil že omenjeni Pogačnik, veliko razlik v pogledih na holding zgladili. V vloženih dopolnilih koalicije pa je ostalo še nekaj spornih zadev. Ena takih je sestava nadzornega sveta holdinga. Tri člane naj bi predlagala vlada, štiri bi predlagale stranke, po enega pa komisija za nadzor javnih financ in ekonomsko socialni svet, kar praktično pomeni, da bi vladajoča večina imenovala 7 od 9 članov. PS predlaga drugačno formulo: po dva člana vlada, stranke, komisija in tri ekonomski socialni svet. Socialdemokrati pa so predlagali, da bi člane nadzornega sveta holdinga z absolutno večino glasov imenoval državni zbor: tri naj bi predlagali reprezentativni sindikati v holdingu, tri predsednik republike, dva vlada in enega komisija za nadzor javnih financ. Oba predloga je vladna večina gladko zavrnila. O zakonu bodo poslanci predvidoma glasovali jutri.
